Franja

gonjač (živine) drover; (lovski) beater

gonjač moški spol (-a …) der Treiber (tudi lovstvo), -treiber (živine Viehtreiber)
gonjač kamel der Kameltreiber, der Kamelführer
| ➞ → gonič

gonjáč (živine) conducteur moški spol , gardien moški spol ; (lov) rabatteur moški spol , traqueur moški spol

gonjáč (-a) m

1. conducente (di bestie)

2. lov. battitore

3. lov. bracco, segugio

gonjáč m
1. gonjač, gonič, gončin, gonilac: gonjač živine
2. gonič, hajkač: ta pes je dobar gonjač
3. pogonič: gonjač na lovu

agitātor -ōris, m (agitāre) gonilec, gonjač: aselli V., Col., equorum V., ali abs. agitator Vulg. voznik konjske vprege, vozar; včasih auriga, voznik pri cirkuških igrah: Ci. idr.

batidor moški spol gonjač; oglednik, ogleduh; velik glavnik; drog za mešanje; (mlatilni) cepec

batidor de huevos jajčni stepač, stepalo za sneg

battitore m (f -trice)

1. mlatič

2. šport strelec:
battitore libero, libero srednji krilec (pri nogometu)

3. lovstvo gonjač

beater [bí:tə] samostalnik
tolkač; iztepač, šiba; gonjač

compulsor -ōris, m (compellere)

1. gonjač živine: Pall.; preganjalec iz kakega mesta izgnanih ljudi: Amm.

2. izterjevalec davkov: Amm., Aug., Cod. Th.

conducteur, trice [kɔ̃düktœr, tris] adjectif vodilen; masculin, féminin voznik, šofer; sprevodnik; vodja; strojni mojster; gonjač, paznik

él prevodnik, žila (v kablu)
à plusieurs conducteurs več žilnat
bon, mauvais conducteur de l'électricité dober, slab prevodnik elektrike
conducteur de voiture, de camion voznik, šofer avtomobila, tovornjaka
conducteur des travaux delovodja
conducteur aérien nadzemeljski elektrovod
conducteur inactif mrtev elektrovod
conducteur de machine strojevodja
fil masculin conducteur vodilna nit
poteau masculin de conducteur elektrovodni drog
rail masculin conducteur elektrovodna tračnica
mettre le conducteur à la terre ozemljiti vod

driver [dráivə] samostalnik
gonjač, poganjač; kočijaž, šofer, vozač, voznik, strojevodja
šport golfska palica
tehnično pogonsko kolo

drover [dróuvə] samostalnik
poganjač, gonjač; živinski trgovec

gònīč -íča m
1. gonjač: gonič stoke
2. brak: pas gonič

hàjkāč -áča m gonjač, preganjalec

indāgātor -ōris, m (indāgāre)

1. gonjač, zasledovalec, sledilec, izsledovalec: Varr., sunt venatorum officia vestigatores, indagatores … Isid., i. apum Col. zasledovalec čebeljih rojev, i. aquarum Col.

2. metaf. zasledovalec, raziskovalec: Vitr., i. celatūm (= celatorum) Pl.

òšljār -ára m dial. oslar, oslovski pastir, gonjač

pogònīč -íča m gonjač: pogonič divljači u lovu

pressor -ōris, m (premere) gonjač, ki žene divjačino v mreže: Isid.

rabatteur [-tœr] masculin (lovski) gonjač; minéralogie, mines kopač; oseba, ki nabira odjemalce (kupce) kakemu trgovcu, člane kaki stranki ipd.