Franja

golen [é] ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija, anatomija der Unterschenkel pri žuželkah: die Schiene; anatomija das Schienbein, der Unterschenkel
ščitnik za golen der Schienbeinschutz
medicina ulkus goleni das Unterschenkelgeschwür

golen... gl. golijen... in goljen...

golen samostalnik
1. (del noge) ▸ lábszárRano na goleni je treba umiti z milom pod tekočo mlačno vodo. ▸ A lábszársebet langyos folyóvíz alatt szappannal kell kimosni.

2. (kost) ▸ sípcsont, lábszárcsontS policijskim helikopterjem so morali v ljubljanski klinični center odpeljati smučarja z odprtim zlomom goleni. ▸ A nyílt sípcsonttörést szenvedett síelőt rendőrségi helikopterrel kellett a ljubljanai klinikai központba szállítani.

3. zoologija (del telesa žuželk) ▸ lábszár

golén anatomija shank

golén anatomija jambe ženski spol

golén (-i) f

1. anat. stinco, tibia

2. zool. (pri četveronožcih) stinco; (pri žuželkah) tibia

golén (-a -o) adj. agr. nudo (chicco)

golén -i ž golijen (-len), goljenica (-len-): zlomiti si kost v -i

golén -a -o go: -o zrno
zrno bez pljeve (ple-)

golén anat pierna f

golén -i ž., гомі́лка -и ж.

golén -i ž tibia

golèn -ena -o dijal. nezreo: -e češnje

ancala -ae, f in ancalē -ēs, f (gr. ἀγκάλη laket) golen: Cael.

ancyla -ae, f (gr. ἀγκύλη) pregib(nica), golen: Hier.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

crūs, crūris, gen. pl. crūrum, n

1. krača, golen, golenica, sploh noga, krak: crus femurque Ci., cr. saucium Cu., homines singulis cruribus Plin. enonogi, crus frangere Suet. ali cadere et crus frangere Icti. nogo si zlomiti, od tod fracta hominum crura Col., toda crus (crura) alicui frangere Ci., Sen. ph., Suet. ali crura alicui suffringere Ci. komu golen(i) polomiti (zdrobiti) za kazen ali preden ga snamejo s križa, proverbii loco dici solet perire eum non posse, nisi ei crura fracta essent Ci. da (križani) ne more umreti, ne da mu prej polomijo golenice; tudi živalska krača ali noga, živalski krak: Cael., ibes … , cum sint aves excelsae, cruribus rigidis Ci., (alces) crura sine nodis articulisque habent C., crura bovis, equi V., succidere crura equo L., longa internodia crurum O., altitudo crurum, brevitas crurum, brevia crura, (prae)longa crura Plin., inmeritis franguntur crura caballis Iuv., crura frangere Icti. nogo si zlomiti (npr. o konju).

2. pren.
a) spodnji del drevesnega debla: Col., Pall.
b) crura mostne opore, mostni stebri: inepta crura ponticuli Cat. majava podstava.

dòkoljenak -ēnka m (ijek.), dòkolenak -ēnka m (ek.) golen

gnjât m, mest. u gnjátu, mn. gnjátovi anat. golen: zaklimpetale široke nogavice oko mršavih gnjatova

gȍlijen ž, mest. u golijèni (ijek.), gȍlēn ž, mest. u goléni (ek.) anat.
1. golen: prebiti komu -i
2. golenica