Franja

glavna beseda ženski spol figurativno das große Wort
imeti glavno besedo das große Wort haben, (odločati) das Sagen haben, das Hauptwort führen

glavna ladja ženski spol gradbeništvo, arhitektura das Langhaus

glavna sestra ženski spol medicina die Oberschwester; oddelka: die Stationsschwester

glavna sestra stalna zveza
(poklic v medicini) ▸ főnővér

glavna sezona ženski spol die Hauptsaison, Hochsaison

glavna terjatev ženski spol die Primärforderung

dominante [dɔminɑ̃t] féminin glavna, vodilna, bistvena misel (lastnost, motiv); musique vodilni peti ton tonovske lestvice

la dominante de son œuvre est l'ironie glavno, bistveno, značilno v njegovem delu je ironija

grand-route [grɑ̃rut] féminin glavna, državna cesta

instigateur, trice [ɛ̃stigatœr, tris] masculin, féminin podpihovalec, -lka, hujskač, ščuvalec; povzročitelj, figuré glavna, vodilna oseba

les principaux instigateurs du complot vodje zarote

main² [méin] samostalnik
(tudi množina) glavni vod napeljave (vodovodne, odtočne, plinske, električne), omrežje; glavni vod, glavna cev, glavni kabel
ameriško glavna železniška proga
arhaično moč, sila; glavna, bistvena stvar
poetično odprto morje; kopno

operating on the mains s priključkom na omrežje
mains aerial omrežna antena
mains voltage omrežna napetost
in the main v glavnem, večinoma
to turn on the main razjokati se
with might and main na vso moč

terminus [tə́:minəs; -siz, -minai] samostalnik (množina terminuses, termini)
konec, kraj, cilj
železnica končna postaja; glavna, odhodna postaja; meja, mejnik kamen (steber), mejnik

terminus ad quem, terminus a quo končna, zašetna točka (diskusije, razdobja itd.)

vedette [vədɛt] féminin glavni igralec, -lka, filmska zvezda; glavna, ugledna oseba; (nekoč) straža na konju; motorni (stražni) čoln

en vedette v ospredju pozornosti; debelo tiskan; pozornost vzbujajoč
vedette de combat bojni čoln
vedette torpilleur torpedolovec
la principale vedette d'une affaire glavna oseba v aferi
être la vedette du jour biti junak dneva
avoir la vedette igrati glavno vlogo
mettre quelqu'un en vedette pritegniti pozornost na koga
se mettre en vedette stopiti v ospredje
mettre un objet en vedette postaviti predmet na vidno mesto, v ospredje

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten

aorta [eiɔ́:tə] samostalnik
anatomija glavna telesna utripalnica, aorta

aōrta f anat. glavna arterija, aorta

aórta i (gr. aorte) aorta, glavna arterija

architrave f arhit. arhitrav; preklada, glavna greda

arhìtrāv -áva m (gr. archi-, lat. trabs) glavna greda, ki veže dva ali več stebrov

arhitráv m (gr. archi-, lat. trabs) arhitrav, glavna greda koja veže dva ili više stubova

arx arcis, f (arcēre)

1. utrjen vrh, grad, trdnjava: arx oppidi (Thebarum), quae Cadmea nominatur N., minora castella... castelli atque arcis locum obtinebant C., Ianiculum quoque adiectum..., ne quando arx hostium esset L., occupat collem imminentem urbi (Larissam eam arcem vocant) L. V Rimu je arx jugovzhodni vrh Kapitolijskega griča (kjer stoji zdaj cerkev Sta. Maria in Aracelli), pa tudi ves grič z gradom in Kapitolijem vred: vobis (patria) arcem et Capitolium commendat Ci., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., ne quis patricius in arce aut in Capitolio habitaret L., arx Romana L., Capitolina L. ali Capitolii T. ali Tarpeia V. ali arces Tarpeiae O. = Kapitolij. Pogosto je arx (= ἄκρα, ἀκρόπολις) nasprotje mestu, ki stoji okoli kakega gradu, grad = višegrad, utrjeno gornje mesto: cum Tarento amisso arcem tamen Livius retinuisset Ci., non est (hoc opus), ut in arce (= na atenski Akropoli) poni possit, quasi illa Minerva Phidiae Ci., arx (Corinthi) inter omnia in immanem altitudinem edita Ci., arcem sacerdotibus... tradunt, reliquum oppidum relinquunt N., potitus est urbis Syracusarum, praeter arcem et insulam adiunctam oppido N.; pesn. met. mesto: Amphion Thebanae conditor arcis H.; v pl. (nam. sg.): beatae arces (= Korint) H., Romanae arces (= Arpi v Apuliji) O., exustae Phocidos arces (= Phocaea) Lucan.; preg.: dixisti me arcem facere e cloaca Ci. iz komarja konja, iz betva žrd, iz miši slona delati.

2. sinekdoha vrh (gore), višava, brežina, brdo, grič, hrib: Roma septem una sibi muro circumdedit arces V., Rhodopeiae, Riphaeae arces V., Iuppiter sacras iaculatus arces H. gore s svetišči, Parnassi constitit arce O., inexpertae arces (= Alpe) Sil.; pren.
a) vrh, poseb. nebeška višava: caeli quibus adnuis arcem V., quae pater ut vidit summa Saturnius arce O., sideream mundi qui temperat arcem O.; v pl. nebo: aetheriae arces O., hac arte Pollux arces attigit igneas H.
b) vrh nasploh, končina, konica: corporis Sen. tr., alta capitis arx Cl., galeae corusca arx Stat.
c) vrhunec, višek: nondum arcem attigit iuris Lucan. vrhunca najvišje oblasti, arx eloquentiae Q., T., celsā mentis ab arce despicis errantes Stat., quae te via... ad summas laudum perduxerit arces Sil.

3. pren.
a) grad = bran, zaklon, pribežališče, zavetišče: templum illud fuit te consule arx civium perditorum, receptaculum veterum Catilinae militum Ci., hic locus (= forum) est... unus, quo perfugiant: hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., cis Iberum castra Romana esse, arcem tutam perfugiumque novas volentibus res L.; met.: munite communem arcem bonorum, obstruite perfugium improborum Ci., ipsam arcem finitimorum, Campanos, adorti L., consulatum superesse plebeis: eam esse arcem libertatis, id columen L., tribunicium auxilium et provocatio, duae arces libertatis L.
b) branik, branišče, glavna orožarna, glavna opora, poglavitno mesto, središče: arcem regni Zamam statuit oppugnare S., ad caput arcemque regni Pergamum ducit oppugnandum L. glavni branik, quod Gentius eam (Scodram) sibi ceperat velut regni totius arcem L., quae visa species... arcem eam (= Capitolium) imperii atque caput rerum portendebat L., ubi Hannibal sit, ibi caput atque arcem totius belli esse L., arcem Stoicorum defendis Ci. glavni branik = glavno dokazilo, num potui magis in arcem illius causae invadere? Ci. ep. v glavno postojanko nasprotne stranke.
c) vladarjeva palača, prestolno mesto, prestolnica, stolica: intus Bizye arx regum Thraciae Plin., iniqua ex arce dominatio Tert. palačno vladarstvo; od tod poglavitno mesto, stolica vladarstva, zlasti samovladarstva (tiranije): arcem Syracusis, quam munierat Dionysius ad urbem obsidendam, a fundamentis disiecit; cetera tyrannidis propugnacula demolitus est N., in arce an domi Q.; met. vladarstvo, tiranija, prestol: cupidi arcium Sen. tr., evertit arces respectus honesti Lucan.