Franja

glad¹ [glæd] pridevnik (of, at)
vesel, radosten, zadovoljen, srečen

I am glad veseli me, srečen sem
I am glad of it to me veseli
to give the glad eye spogledati se
ameriško, sleng glad rags (ali clothes) svečana obleka
ameriško glad hand prisrčen sprejem

glad² [glæd] prehodni glagol
arhaično razveseliti, razvedriti

glad moški spol (gladu …) der Hunger
volčji glad der Heißhunger, medicina der Wolfshunger

glâd glâdi ž, mest. u gládi, glâd glâda m, mest. u gládu glad, lakota: trpjeti glad; utoliti glad potešiti lakoto; patiti od gladi; umrijeti od gladi; štrajk glađu gladovna stavka

glád hnuger; (lakota) famine, starvation

glád (pohlep) po thirst for, greed for, craving for (ali after)
volčji glád ravenous hunger
imam volčji glád I am famished
umirati od gládu to starve, to be famished
umreti, poginiti od gládu to die (ali to perish) of hunger (ali of starvation), to starve to death
umiram od gládu (figurativno) I'm simply starving
pustili so jih, da so umrli od gládu they left them to die of hunger
z gládom prisiliti k predaji, k pokorščini to starve into surrender, into submission
trpeti glád to starve, to famish
utešiti, pomiriti (si) glád to appease one's hunger, to satisfy one's hunger, arhaično to stay one's stomach
glád je najboljši kuhar hunger is the best sauce

glád faim ženski spol , famine ženski spol

utešiti glad apaiser (ali assouvir, calmer) sa faim
umirati od gladu mourir de faim (ali d'inanition)

glád (-ú) m (lakota) fame; indigenza:
čutiti, utešiti glad avere fame; levarsi, togliersi la fame
umirati od gladu morire di fame

glád -u i -a glad (-i ž): čutiti, utešiti glad; tisoči še umirajo od -u

glád hambre f

pasji glad hambre canina
potešiti glad matar el hambre
trpeti glad sufrir (ali pasar) hambre
umirati od gladu morirse de hambre; andar muerto de hambre
umreti od gladu morir (ali perecer) de hambre
glad je najboljši kuhar a buen(a) hambre no hay pan duro

glád -ú m., го́лод -у ч.

глад m (cksl.) glad

ēsuriēs -ēī, f (ēsurīre) lakota, glad: Aur., Eccl.

ēsūrīgō -inis, f (ēsurīre) lakota, glad: Varr. ap. Non.

faim [fɛ̃] féminin glad, lakota; figuré vroča želja, koprnenje

faim canine, du diable, de loup vočja lakota
faim insatiable nenasitna lakota
faim de richesses želja, žeja po bogastvu
avoir faim biti lačen
apaiser, assouvir, calmer, rassasier sa faim utešiti si glad
donner faim glad, lakoto zbuditi
manger à sa faim najesti se, nasititi se
mourir, (familier) crever de faim umirati, umreti od lakote
ne pas manger à sa faim stradati, niti najnujnejšega ne imeti
rester sur sa faim ne zadosti jesti, ne se nasititi; ostati nezadovoljèn

famēs (famis) -is, f

1. glad, lakota: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., cibi condimentum famem esse Ci., famem perferre Ci. ali ferre Cat. ali tolerare, sustentare C. lakoto prenašati, famem explere ali deponere O., f. solvere ali depellere Ci. ali propellere H. ali pellere Tib. ali ab ore civium propulsare L., famem pascere Pr., Sen. tr. utolažiti, utešiti, famem spargere Val. Fl., fame interire N. ali mori Plin. ali absumi Fl., Amm. od lakote umreti, aut ferro aut fame interire (aliteracija!) C., insana f. Lucan., f. urget Cu. ali saevit Val. Fl. Pooseb. Fames -is, f Lakota: Fames pestifera O., Frigus illic habitat et ieiuna Fames O.

2. occ.
a) kot medic. t. t. stradanje kot način zdravljenja: primis diebus fames, deinde liberalius alimentum Cels., in principio fame utendum Cels.
b) strad(ež), stradanje, lakota, obdobje lakote: in Rhodiorum inopia et fame Ci., in fame frumentum exportare Ci., inopia primum, deinde fames esse coepit Cu., fame laborare Col., fame perire Iust., per totum famis tempus Tert.; v pl.: Tert., Cypr., Arn., Aug.

3. meton. (stradanje =) revščina, ubožnost, siromaštvo: ad famem reicere Ter.; pren.: reperiebantur non nulli, qui … , cum obruerentur copiā sententiarum atque verborum, ieiunitatem et famem se malle quam ubertatem et copiam dicerent Ci. suhoparnost in puhlost.

4. metaf. lakota = lakomnost, silno poželenje, živa želja, pohlep, nenasitnost; z objektnim gen.: auri sacra fames V., auri f. Plin., argenti sitis … famesque H., maiorum f. H. pohlep po še večjem bogastvu, f. vetitorum ciborum O., ex longa fame satiaret se auro Cu., primus omnium satietate parasti famem Cu. si postal še bolj lačen, f. honorum Fl.

Opomba: Star. nom. sg. famis: Varr., Tert., Prud., It.; famēs je prvotno e-jevsko deblo kakor plebēs, od tod star. gen. sg. famī: Ca. et Luc. ap. Non., star. abl. sg. pri pesnikih vseskozi famē: Lucr., Tib., Iuv.

famine [fǽmin] samostalnik
lakota, glad, pomanjkanje, umiranje zaradi lakote; draginja zaradi pomanjkanja

water famine pomanjkanje vode
famine prices porast cen zaradi pomanjkanja blaga

famine [famin] féminin glad, lakota

salaire masculin de famine prenizka, beraška, bedna plača
crier famine tarnati o svoji bedi, tóžiti o pomanjkanju
prendre quelqu'un par la famine (figuré) znižati komu plačo, podražiti mu življenje

gazuza ženski spol lakota, glad

glâđa ž pesn. glad, stradanje, lakota

hambre ženski spol lakota, glad; poželenje (de po)

hambre canina volčja lakota
hambre estudiantina huda lakota
matar el hambre utešiti lakoto
matar de hambre izstradati
morirse de hambre umreti od lakote
tener hambre lačen biti
a buen(a) hambre no hay pan duro glad je najboljši kuhar
el hambre aguza el ingenio sila naredi človeka iznajdljivega