Franja

front|a¹ [ó] ženski spol (-e …) vojska die Front, das Feld
Vzhodna fronta Ostfront
odsek fronte der Frontabschnitt
politično: fronta zavračanja die Ablehnungsfront
ljudska fronta Volksfront
osvobodilna fronta Befreiungsfront
stavkovna fronta Streikfront
maša na fronti der Feldgottesdienst
vojak na fronti der Frontkämpfer
figurativno boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten, der Zweifrontenkrieg
vojska sposoben za fronto frontdiensttauglich, kriegstauglich
vojska iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken

front|a² [ó] ženski spol (-e …) vremensko: die Front, -front (slabega vremena Schlechtwetterfront, hladna Kaltfront, nevihtna Gewitterfront, polarna Polarfront, topla Warmfront)
letalstvo jadranje pred nevihtno fronto das Gewittersegeln, Frontensegeln
letalstvo vzgornik pred fronto der Frontaufwind

front|a³ [ó] ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura (fasada) die Front

frónta (bojišče) front, front line, line of battle; (poslopja) front, facade, face; (vremenska) front; figurativno front

na frónti at the front
(zadaj) za frónto behind the line
Osvobodilna Fronta Liberation Front
ljudska frónta popular front, people's front
široka frónta wide front
hladna frónta cold front
združena frónta united front, United Front
služba na frónti service at the front
iti na frónto to go to the front
že dve leti je na frónti he has been two years at the front

frónta front moški spol

na fronti au front
Ljudska fronta Front Populaire
Narodnoosvobodilna fronta Front de libération nationale
hladna, topla (vremenska) fronta front froid, chaud (d'un cyclone)

frónta (-e) f

1. voj. fronte:
držati, prebiti, utrditi fronto tenere, sfondare, consolidare il fronte

2. (skupnost strank) fronte:
demokratična, nacionalna fronta fronte democratico, nazionale
ljudska fronta fronte popolare
hist. Osvobodilna fronta Fronte di Liberazione

3. (prednja stran, pročelje) fronte

4. meteor. fronte:
hladna, topla fronta fronte freddo, caldo
pren. boriti se na dveh frontah battersi su due fronti
premagati koga na celi fronti sbaragliare su tutti i fronti
gled. odrska fronta quinte
hist. druga fronta secondo fronte
soška fronta (v 1. svetovni vojni) fronte isontino

frónta ž (fr. front lat. frons)
1. fronta, front: zaledje in fronta; delavska, nacionalna; ljudska fronta
narodni front; Osvobodilna fronta slovenskega naroda
2. pročelje, čelo, prednja strana: hiša je s -o obrnjena na ulico
3. fronta, front, granično područje izmedu hladne i tople struje: hladna fronta

frónta frente m

bojna fronta frente de combate
ljudska fronta Frente Popular
Osvobodilna fronta Frente de Liberación
na vsej fronti en todo el frente
biti na fronti estar en el frente
iti na fronto ir (ali marchar) al frente
hladna (vremenska) fronta frente frío

frónta -e ž., фронт -у ч.

frónta -e ž front

hladna fronta ženski spol die Kaltfront, die Kältefront

nevihtna fronta ženski spol die Gewitterfront
jadranje pred nevihtno fronto letalstvo das Gewittersegeln, Frontensegeln

ruska fronta stalna zveza
zgodovina (v 1. svetovni vojni) ▸ orosz front
Sopomenke: vzhodna fronta

vzhodna fronta stalna zveza
zgodovina (v 1. svetovni vojni) ▸ keleti front
Sopomenke: ruska fronta

afežéjevka ž članica antifašističkog fronta (-čke fronte) žena

solúnec -nca m solunac, borac sa solunskog fronta

bližati se povratni glagol
1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledikHladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közelegDržava se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!

dežev|en [é] (-na …) regnerisch; dopust ipd.: verregnet
deževni Regen-
(dan der Regentag, mesec der Regenmonat, oblak die Regenwolke, tropski gozd der Regenwald, fronta die Regenfront, obdobje die Regenzeit, leto das Regenjahr, vreme das Regenwetter)

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

enotnost [ô] ženski spol (-i …) die Einigkeit; die Einheit, die Einheitlichkeit; (enoglasnost) die Einhelligkeit
… enotnosti Einheits-
(fronta die Einheitsfront, načelo das Einheitsprinzip)
ni enotnosti o … es gibt keine einhellige Meinung über …