dvoj|en [ó] (-na, -no) doppelt; zweifach; (dveh vrst) zweierlei; za dve osebi - postelja: doppelschläfrig
dvójen double; twofold
dvójna postelja double bed
dvójni program (v kinu) double bill, double feature
dvójna vsota double the sum
dvójno število double the number
dvójni znesek double the amount
dvójni tir double track
soba z dvójno (zakonsko) posteljo a double-bedded room
dvójno knjigovodstvo double-entry bookkeeping
dvójno delujoč double acting
igrati dvójno igro to play a double game
plačati dvójno ceno za to pay double (the price) for
dvójno videti to see double
dvójen double; deux fois autant (ali plus) ; de deux espèces
dvójen (-jna -o) numer.
1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra
2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla
dvójen -jna -o
1. dvojan, dvojni: -i ulomek; -a plast; -a človekova narava; -a morala
2. dvostruki: -o knjigovodstvo; -i konopec
3. dvojak: -i vtis
4. dupli: -i obrok
dvójen doble; duplicado
dvojni tir vía f (A trocha f) doble
dvojno dno (ladje, kovčka) doble fondo m
plačati (videti) dvojno pagar (ver) doble
dvojni soglasnik biconsonante f
dvojno knjigovodstvo teneduría f de libros por partida doble
dvojni nagelj clavel m doble
dvójen -jna -o prid.
1. dublu; îndoit
2. de două feluri
3. binar
ambivalent, e [-lɑ̃, t] adjectif ambivalenten; dvojen; ki ima dve različni vrednosti
anceps (star. ancipes Pl.) -cipitis, abl. sg. -cipitī, neutr. pl. -cipitia (ambi in caput: anceps quod ex utraque parte caput habeat P. F.)
1. dvoglav: Ianus O., ancipiti imagine Ianus O.; pesn.: anceps cacumen montis O. dvovrha gora.
2. pren. dvostranski, in to =
a) dvorezen: securicula Pl., securis Pl., O., ferrum Lucr., gladius Prud.; pesn.: ancipiti quoniam mucrone utrimque notantur Lucr. (o nasprotju med vročino in mrazom) ker sta na obeh straneh zaznamovana z veliko ostrino.
b) z dveh (obeh) strani (prihajajoč, vržen), na dve (obe) strani (obračajoč se, obrnjen), dvostranski, spredaj in zadaj, dvojen: cum anceps hostis et a fronte et a tergo urgeret L., ancipitibus locis premi N., cum... bellum terrā marique gereretur, vos ancipiti contentione distracti... Ci., ancipitia munimenta L. utrdbe, potrebne na obeh straneh obrambe, anc. acies Cu., Fl., proelium C. ali certamen Iust. (različno od zveze, navedene v nadalj. pod c), ancipites ad ictum L. ki nudi obe strani (sprednjo in zadnjo = prsi in hrbet) metalom (= metanju), anc. periculum N., S., Cu., malum S., Cu., anc. metus et ab cive et ab hoste L., anc. terror intra extraque munitiones C.; occ. bestiarum autem terrenae sunt aliae, partim aquatiles, aliae quasi ancipites (= dvoživke), in utraque sede viventes Ci., anceps faciendi dicendique sapientia Ci., cura cogitandi Ci.
c) = na tehtnici, omahujoč, negotov, dvomen, neodločen (-čena -o in -čna -o) : anceps fatorum via Ci., ancipites viae rationesque et pro omnibus et contra omnia disputandi Ci., anceps et caeca aestimatio Ci., cum ipsa per se res anceps esset L., cum esset incertus exitus et anceps belli fortuna Ci., anceps fortuna pugnae V., anc. proelium L. idr. zgodovinopisci, certamen L., proelii certamen varium atque anceps Ci., ancipiti proelio digredi L., ancipiti Marte pugnare ali bellum gerere L., animum inter Fidenatem Romanamque rem ancipitem gessisti L., Lucanus an Apulus, anceps H., anc. matres V. neodločne; pesn.: anc. formido V. ali pavor Val. Fl.; od tod z inf. = nezmožen: anceps in dubium vocare omnia Fr.; nezanesljiv: fides Cu., urbes Latii dubiae varioque favore ancipites Lucan.
č) dvoumen, dvosmiseln: verborum aut ancipites aut multiplices potestates Corn., anc. oraculum, sententia L., coniectura Cu., ius anceps novi H. dvojno = ki se da razložiti obema strankama v prid.
d) kar utegne povzročiti škodo, nevaren: locus tam anceps Ci., ancipites viae (maris) O., bellum dubia et interdum ancipiti fortuna gestum Vell., anc. auxilium, remedium, morbus Plin., vox pro re publ. honesta, ipsi anceps T.; z inf.: revocare... eos anceps erat L.; subst. neutr. = nevaren položaj, (velika) nevarnost: in anceps trahi, in ancipiti esse T., inter ancipitia T. ob velikih nevarnostih.
ancipite agg.
1. knjižno dvorezen
2. lit.
sillaba ancipite anceps
3. knjižno dvojen, dvoumen, negotov
bifārius 3, adv. -ē (poznejša tvorba iz bifāriam) dvojen, dvojnat: anxietas, ratio Amm., bifarie dividere aliquid Cass.
bifronte
A) agg.
1. dvojen, ki ima dvoje lic, dvoje prednjih strani
2. pren. dvoličen, dvoobrazen:
individuo bifronte dvoličnež
politica bifronte dvolična politika
B) m igre (vrsta anagrama) ○
biiugis -e (bi in iugum)
1. dvovprežen: Stat., Prud., equi V. dvovprega, biiugum colla lyncum O., curriculum Suet., currus Ap.
2. pesn. pren. dvojen: uno biiuges tolli de limine fasces Cl. (= dva konzula brata iz ene rodovine).
binaire [binɛr] adjectif dvojen, dvojnat, binaren
binario
A) agg.
1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
verso binario lit. dvozložni stih
stella binaria dvojna zvezda
2. kem., mat. binaren, dvojiški
B) m železn. tir, proga:
binario morto slepi tir
essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje
binary [báinəri] pridevnik
binaren, dvojen
glasba binary measure dvočetrtinski takt
bipartiō, bolje bipertiō, -īre (-īvī) -ītum (bi in partīre) na dvoje (raz)deliti: hiems, ver bipertitur (glede na vreme) Col. Pogosteje pt. pf. bipartītus (bipertītus) 3 na dvoje (raz)deljen, dvojen, dvodelen: divisio Varr., ex altero... genere, quod erat bipertitum Ci., bipartito agmine Cu., bipertiti Aethiopes Plin. Od tod adv. abl. bipartītō (bipertītō) v dveh delih (oddelkih, krdelih), na dvoje, dvojno, dvodelno: classem bipertito distribuere Ci., id fit bipertito Ci., Romani conversa signa bipertito intulerunt C., collocatis insidiis bipertito in silvis C., equites bipartito in eos emissi L., secta bipartito cum mens discurrit utroque O.; bipertito esse (δίχα εἶναι) vsaksebi, narazen biti: ibi in proximis villis ita bipertito fuerunt, ut... Ci. Adv. bipertītē = bipertītō: Boet.
counter4 [káuntə] pridevnik
nasproten; dvojen
di- [dai] predpona
dvo-, dvojen
doblado (po)dvojen; čokat; gorat; hinavski, lažniv