Franja

dvoj|e [ó] zwei (vrat zwei Türen)
z dvojimi vrati zweitürig
model z dvojimi vrati der Zweitürer
na dvoje entzwei
v dvoje zu zweit
življenje v dvoje die Zweisamkeit

dvȍje dvóga dvóma skupni štev. dvoje: dvoje djece; bilo nas je dvoje; pršte drva na dvoje; dvoje-troje

dvóje ➞ dvoj -a -e

na dvóje asunder; in two
v dvóje jahati na konju to ride double
reči in storiti je dvóje saying and doing are different things

dvóje deux, couple moški spol , paire ženski spol

na dvoje en (deux) morceaux, en pièces, cassé
na dvoje iti se casser
po dvoje par paires, par couples
po dvoje stopati marcher deux à (ali par) deux

dvóje numer. inv.
a) dva (pri množinskih samostalnikih) due:
dvoje vrat due porte
b) (pri drugih samostalnikih)
dvoje prijateljev due amici
c) (skupina dveh različnih enot)
veslati v dvoje remare in due
življenje v dvoje la vita di, in coppia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti si na dvoje essere in lite
alp. naveza na dvoje cordata di due alpinisti

dvóje nepromj. broj v. i dvoj
1.
(uz imenice množine) dvoje: dvoje ust, vilic, vrat, oči
2. dva dvije, dve, dva: dvoje prijateljev
dva prijatelja; dvoje oken
dva prozora; dvoje vprašanj
dva pitanja
3. zbirni broj dvoje: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico
imali su dvoje djece, dječaka i djevojku
4. pril. dvoje: na dvoje presekati
nadvoje presjeći (-seći); živeti v dvoje
živjeti (-ve-) udvoje; na dvoje sta si
ono dvoje su se razišli, zavadili; sod je na dvoje
bure se rasulo

dvóje

iti na dvoje partirse en dos pedazos; romperse (ali hacerse) en pedazos

dvóje -ih štev., дво́є двох числ.

bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. — Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.

couple [kupl] féminin povodec (za pse); dvojica, dvoje (stvari)

une couple d'œufs dvoje jajc masculin dvojica, par (živih bitij)
un couple de pigeons par golobov
un couple d'amis prijateljska dvojica
un couple de bœufs jarem volov
(technique) couple (de rotation) vrtilni moment

due

A) agg.

1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke

2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj

B) m

1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik

2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja

dvojíca i dvójica ž
1. dvoje: dvojica mladih ljudi
2. par: bila sta prav čedna dvojica; obisk švedske kraljevske -e; tekmovanje dvojic v športu
takmičenje parova u sportu; kolesna dvojica
dva točka i osovina kao cjelina (cel-)
3. dvoje, dva (jednaka predmeta): dvojica iskrih oči; dvojica topov

pâr m par, dvoje: na parove postrojiti se; po parovima se postrojiti; na parove razbroj se

two [tu:]

1. pridevnik
dva, dve; oba, obe

one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
in a day or two v nekaj dneh
he is not two yet on še ni dve leti star

2. samostalnik
dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

the two oba(dva); obe(dve); oboje
the two of us midva (oba)
by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
two and two po dva, v parih
in twos and threes po dva in tri
in two na dvoje, na pol
in twos v zelo kratkem času, v hipu
two of a trade dva konkurenta
the two of spades pikova dvojka
to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
to go two and two iti po dva in dva, v parih
to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja

двое dve, dvoje;
на своих (на двоих) (šalj.) peš

дво́є двох числ., dvóje -ih štev.

accoupler [akuple] verbe transitif zvezati; združiti po dvoje, pariti (živali)

él sklopiti, spojiti; priklopiti (voz)
s'accoupler pariti se (živali)

bifāriam, adv. (najbrž sor. z gr. διφάσιος iz διφαίνω dvojen) na dva dela, na dve strani, na dvoje, na dveh straneh (mestih, krajih), dvojno: dispartire obsonium bifariam Pl., bifariam aliquid distribuere Ci. ali dividere Varr., L., castra bifariam facta esse L. ali bifariam laudatus est Suet. na dveh krajih, bifariam intellegere Dig. na dva načina.

bifido agg. razklan, preklan, razdeljen na dvoje

bifidus 3 (bis in findere) dvocepen, na dvoje razcepljen, razklan, (raz)deljen, razdvojen: Col., Plin., Val. Fl., Amm., pedes O.