Franja

dvign|iti se (-em se) dvig(ov)ati se

1. sich erheben; (vstati) aufstehen; v zrak: steigen, emporsteigen; letalstvo letalo: abheben, balon: aufschweben; temperatura: steigen, ansteigen
dvigniti se iz einer Sache entsteigen
dvigniti se iz zemlje (zaradi zmrzali) rastlina: hochfrieren

2. (upreti se) sich erheben gegen, aufstehen gegen

dvígniti (se) levantar(se); alzar(se); elevar(se)

dvigniti denar retirar el dinero
dvigniti vlogo (v banki) retirar el depósito (al banco)
dvigniti kvišku levantar en alto

dvígniti se -em se dov., підня́тися -німу́ся док.

abheben^*

1. dvigniti (von z) vzdigniti, Karten: privzdigniti; der Sturm ein Dach: razkriti, Geld: dvigniti, intransitiv Flugzeug: vzleteti, dvigniti se

2. (herunternehmen) sneti, Schaum: posneti, eine Masche beim Stricken: presneti

3. Geologie izriniti

4. sich abheben von (sich abzeichnen von) izstopati od, odražati se

affiorare¹ v. intr. (pres. affioro)

1. priti na površje, dvigniti se, pomoleti:
affiorare dall'acqua pomoleti iz vode

2. pren. pojaviti se, pokazati se:
sulle sue guance affiora un lieve rossore na njenih licih se prikaže lahna rdečica

ansteigen^* dvigati se, dvigniti se; ein Weg, beim Klettern: vzpenjati se, Wasser, Preise: naraščati; Preise: jäh ansteigen poskočiti

assurgere^* v. intr. (pres. assurgo) knjižno dvigniti se, povzpeti se

aufflattern zaprhutati, dvigniti se (v zrak); Fahnen im Wind: zaplapolati

aufgehen^*

1. (sich öffnen) odpreti se, odpirati se, Naht: parati se, Geschwür: predreti se, Tau: odviti se; Saat: vznikniti, skaliti, kaliti; Teig: vzhajati, Gestirne: vzhajati, vziti; Vorhang: dvigniti se; figurativ Gedanken, Entschlüsse: poroditi se, porajati se

2. Rechnung: iziti se

3. aufgehen in zliti se z, pretapljati se v; in Arbeit aufgehen živeti samo za (delo); in Flammen aufgehen pogoreti, zgoreti; X ist in Flammen aufgegangen X so pogoltnili plameni

aufschweben dvigniti se; zum Himmel: odplavati

aufstehen^*

1. vstati, vstajati, Wild, [Haß] Hass: dvigati se, dvigniti se, aufstehen gegen dvigniti se proti, upreti se (komu, čemu)

2. aufstehen auf stati na

3. (offen sein) biti odprt

aufsteigen^*

1. dvigniti se, dvigati se, Schmerzen: širiti se navzgor

2. auf ein Pferd, Rad, zum Berggipfel: vzpeti se, vzpenjati se; aufsteigen zu povzpeti se (k/na)

3. (entstehen) porajati se, poroditi se

4. zu einem Dienstgrad usw.: napredovati (do, v)

cōnspīrō¹ -āre -āvī -ātum „skupaj, hkrati dihati“, od tod

1. obenem (hkrati, soglasno) zveneti, doneti: aereaque adsensu conspirant cornua rauco V. in rogovi zatrobijo hkrati in votlo odmeva odjek.

2. pren.
a) v soglasju biti, skladati se, zlagati se, zediniti (zedinjati) se, složno sodelovati: tantus autem est consensus municipiorum coloniarumque …, ut omnes ad auctoritatem huius ordinis maiestatemque populi Romani defendendam conspirasse videantur Ci., colligite vos, tribuni plebis, … conspirate nobiscum, consentite cum bonis Ci., proinde consentite, conspirate Plin. iun.; o abstr.: naturam quasi cognatione continuatā conspirare Ci., in iis operibus, in quibus plurium conatus … conspirat Q. skladno sodeluje; pogosto pt. pr. cōnspīrāns enodušen, ujemajoč se, složno sodelujoč: Lucr., horum consensum conspirantem non nosse Ci., tanta rerum consentiens, conspirans, continuata cognatio Ci., consilium omnis vitae consentiens et paene conspirans Ci. kakor iz ene duše izhajajoč; včasih se v istem pomenu dobi pt. pf. med.: milites legionis nonae subito conspirati pila coniecerunt C. enodušno, multarum aetatum exempla, sed in unum conspirata Sen. ph. skladno zedinjeni, spojeni; adv. komp. cōnspīrātius bolj enodušno, složneje: c. ad arma concurrere Iust.
b) occ. (v slabem pomenu) zarotiti se zoper koga, upreti (upirati) se komu, dvigniti se nad koga: priusquam plures civitates conspirarent C., c. in appellationem, in praesentis temporis iniuriam L., percontanti Neroni, cur in suam caedem conspiravisset, respondens … T., c. in aliquem, cum aliquo, cum aliquo in aliquem Suet., contra aliquem Icti., ad res novas Suet., ad defectionem Front.; s finalnim stavkom: Vulg., venit in suspicionem conspirasse cum Marco Crasso, … ut … senatum adorirentur Suet.; z inf.: quem (Silanum) cum Messalina et Narcissus conspirassent perdere Suet.; v absolutnem abl.: conspiratis factionum partibus Ph. potem ko so se bile ločene stranke zarotile. — Od tod subst. pt. pf. med. cōnspīrātī -ōrum, m zarotniki: Suet.

elevare

A) v. tr. (pres. elēvo ali ēlevo)

1. dvigniti, dvigovati, višati, povišati (tudi pren.):
elevare il piano stradale dvigniti višino ceste
elevare qcn. in generale povišati koga v generala
elevare un numero al quadrato mat. kvadrirati število, dati število na drugo potenco

2. pren. oplemenititi

B) ➞ elevarsi v. rifl. (pres. elēvo) dvigniti se, poboljšati se

exsuperō (exuperō) -āre -āvī -ātum

I.

1. intr. dvigniti se, vzdigati se nad kaj
a) (o sapi): aegris faucibus exsuperat gravis halitus Pers.
b) (o ognju) = kvišku udariti (udarjati), buhniti: ignis … summa ad fastigia … volvitur; exsuperant flammae V.; pren.: magis exsuperat violentia Turni V. vzplameni.

2. trans. vzdigati se nad kaj: angues exsuperant undas V., vites exuperant ulmos Plin.

— II. pren.

1. iti čez kaj, prek česa, kaj prestopiti (prestopati), prelesti, prehajati, prekoračiti, preseči (presegati): exsuperare angustias L., solum Helori V. jadrati prek … , iugum V., clivum Sen. ph., amnem Plin., Nilus exuperavit sedecim cubita Plin., mulli binas libras ponderis raro admodum exuperant Plin., (vitis) vino … quod genuit aestatem non exuperans Plin. katere vino se ne drži dlje od enega poletja, tu vero, pater, vive et me quoque exsupera Val. Max. in preživi tudi mene; o abstr.: id summum exsuperat Iovem Ci. poet. presega celo moč najvišjega Jupitra, magnitudo sceleris omnium ingenia exsuperat S. presega vse, kar si more človek misliti, multitudo Gallorum omnem sensum talis damni exsuperans L., operum fundamenta exsuperare L., alicuius laudes exsuperare L., materiā vires exsuperante meas O.; z abl. = prekositi (prekašati) koga (kaj) v čem, presegati koga (kaj) v čem: aliquem impudentiā Enn. fr., omnes Tarquinios superbiā L., qui … exsuperans morum nobilitate genus O., sol montem Idam exoriens exuperat latitudine Plin.; brez obj.: quantum feroci virtute exsuperas V.

2. premagati, zmag(ov)ati, obvladati; abs.: cum sol et vapor … exsuperarint Lucr., si non poterunt exsuperare, cadant O., cum copia humoris exsuperat Sen. ph.; z obj.: Turnus exsuperat moras V., caecum exsuperare consilium V., exuperans astu Sil. — Od tod adj. pt. pr. ex(s)uperāns -antis izvrsten, odličen: exsuperantes viri Pac. fr., mulier exsuperanti forma Gell., uter esset exsuperantior, certabatur Gell., equus colore exsuperantissimo Gell., providentia summi exsuperantissimique deorum Ap., exsuperantissimi dei cultus Aug.

fuser [füze] verbe intransitif (s)taliti se, stopiti se; pregoreti (elektr. varovalka), figuré razširiti se; dvigniti se

la bougie fuse sveča se topi
des exclamations fusent de tous côtés od vseh strani se širijo glasni vzkliki

hochfliegen^* dvigniti se, dvigati se

hochrücken dvigniti se

ìzdignuti -nēm
I.
1. vzdigniti: izdignuti glavu
2. dvigniti: izdigao je čašu i nazdravio svima
3. povzdigniti: izdignuti glas, vrijednost čega
4. zapeti z močnim glasom: putem je pjevao i stizavao sve hrpe seoskog svijeta što se vraćao s pazara, pa čim koju hrpu promakni, opet prst u uho, izdigni koliko mu grlo može
5. dvigniti: naša borba je izdigla mnoge dotad nepoznate ljude; stranka je izdigla svoga kandidata za ministra prosvjete
6. odgnati živino na planino: izdignuti stoku u planinu radi ljetnje ispaše
II. izdignuti se
1. vzdigniti se, povzpeti se: izdignuti se na prstima; izdignuti se nad druge
2. dvigniti se: pojedini oblasni župani iz ličnih razloga pomagali su prevrate da bi se što više izdigli

klimmen (klomm/klimmte, geklommen/geklimmt) vzpenjati se (na, po), plezati, splezati (na), dvigniti se, dvigati se