Franja

državnik moški spol (-a …) der Staatsmann
tuj državnik kot gost: der Staatsgast

dr̀žāvnīk m državnik

državnik samostalnik
(predstavnik države) ▸ államférfi

držávnik statesman, pl -men; politician

držávnik homme moški spol d'État, homme moški spol politique, politique moški spol

držávnik (-a) | -ica (-e) m, f statista, uomo di stato; capo di stato

držávnik m državnik

držávnik hombre m de Estado, estadista m ; político m

držávnik -a m., держа́вник -а ч.

držávnik -a m om de stat

estadista moški spol statistik; državnik, politik

magistrātus -ūs, m (iz magister preko magistrāre)

1. oblastvena služba (funkcija), državn(išk)a služba, oblastniško dostojanstvo: N., T., Vell. idr., magistratum capere, petere, gerere, habere, dare, mandare Ci., inire Ci., S. ali ingredi S. ali accipere L. nastopiti, magistratum deponere C. ali magistratu abire Ci., conlegae magistratum abrogavit Ci., monumenta (uradni spisi) rerum in magistratu gestarum Plin., magistratūs et imperia S. uradniške in častniške službe.

2. meton. oblastnik, (državni) uradnik, državnik (naspr. privatus): Corn., Lucr., Suet., magistratus an privatus Q., inter filium magistratum et patrem privatum Gell., his magistratibus N. v času njunega službovanja (konzulovanja), creare magistratus L., oppida per magistratūs administrare S., magistratūs intermittere C. (posvetne) oblastnike začasno odstaviti od službe, populus Romanus deligit magistratus quasi rei publicae villicos Ci., est proprium munus magistratūs intellegere se gerere personam civitatis Ci. Rimski oblastniki (uradniki) so bili ali iz vrst patricijev (patricii) ali voljeni iz vrst plebejcev (plebei). Dalje so se delili na višje oblastnike (magistratūs maiores) in nižje oblastnike (minores); poimenovanje je takšno zato, ker so imeli prvi (dictator, consul, praetor, censor), voljeni na centuriatskih komicijah, pravico prirejati maiora auspicia, drugi (aedilis, quaestor, tribunus plebis idr.), ki so jih volile tributske komicije, pa so smeli prirejati le minora auspicia. Manjšega pomena je razdelitev oblastnikov v redno voljene (magistratus ordinarii: consul, praetor, censor, aedilis, quaestor, tribunus plebis) in izredne, tj. voljene ob posebnih priložnostih (magistratus extraordinarii: dictator, magister equitum, interrex, praefectus urbi, decemviri legibus scribundis). Oblastniki, ki jim je pripadala čast sellae curulis, so se imenovali curūles (kurulski), te časti nedeležni pa non curūles (nekurulski).

3. gosposka, oblast(vo), oblastnija, predstavniki oblasti, organ oblasti: ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N.; v pl. Ci. idr.

politician [pɔlitíšən] samostalnik
politik, državnik; strankar
ameriško spletkar, intrigant

politico

A) agg. (m pl. -ci) političen:
delitto politico politični zločin
dottrina politica politični nauk
economia politica politična ekonomija
elezioni politiche volitve v skupščino
equilibrio politico politično ravnotežje
geografia politica politična geografija
storia politica politična zgodovina
uomo politico politik

B) m (pl. -ci)

1. politik; državnik

2. pren. politik, prebrisan človek

C) m politična, javna sfera

político moški spol politik, državnik; premetenec, zvitorepec

repúblico moški spol državnik, politik; rodoljub, patriot

Staatsmann, der, (-es, Staatsmänner) državnik

statesman množina statesmen [stéitsmən] samostalnik
državnik; politik
narečno mali posestnik

statista m (pl. -ti) državnik

держа́вник -а ч., držávnik -a m.