Franja

določen¹ [ó] (-a, -o) bestimmt, festgelegt; vnaprej: vorausbestimmt, kot pogoj: vorgegeben
določen s pogodbo vertraglich (festgelegt)
biti določen festliegen, feststehen, kot pogoj vorgegeben sein
v načrtu določen cilj das Planziel
v določeni meri/do določene mere einigermaßen, gewissermaßen
| ➞ → neki

določ|en² [ó] (-na, -no) bestimmt, klar, deutlich; eindeutig; (odločen) klar, entschieden
| ➞ → določni

dolóčen fixed; defined; appointed; gramatika definite

dolóčni člen definite article
dolóčni naklon gramatika indicative mood, indicative
dolóčni rok fixed time limit
dolóčen z zakonom (ustavo) statutorily (constitutionally) defined

dolóčen déterminé, fixé, décidé

določni člen article moški spol défini
določni naklon indicatif moški spol

dolóčen (-čna -o) adj. determinato; dato, certo; determinativo; chiaro, inequivocabile, preciso:
izreči (o čem) določeno mnenje esprimere (su qcs.) un'opinione, una qualche opinione
zahtevati določen odgovor esigere una risposta chiara
lingv. določna glagolska oblika forma determinativa del verbo
lingv. določni člen articolo determinativo
o njem ne vem nič določnega di lui non so niente di preciso

dolóčen -a -o određen: to je naprej -o

dolóčen -čna -o
1. određen: -a glagolska oblika; -a oblika pridevnika
2. određen, jasan, nesumnjiv: -a izjava

dolóčen determinado; fijo; fijado

dolóčen prid., озна́чений прикм., ви́значений прикм., призна́чений прикм.

dolóčen -a -o prid.
1. precis, anumit
2. determinat, stabilit, hotărât

določen čas moški spol der Termin; die Frist; razdobje: die Zeitspanne
za določen čas čas auf Zeit, befristet
v delovnem razmerju: za določen čas Zeit-
(oficir der Zeitoffizier, vojak der Zeitsoldat, osebje das Zeitpersonal, delo die Zeitarbeit)

a², an [ei, ə; ən] pridevnik & nedoločni člen
neki, določen; eden; vsak; isti

all of a size vsi iste velikosti
twice a day dvakrat na dan
such a one (prav) takšen
he is a teacher je učitelj
half a day pol dneva
a great deal of veliko česa
a few questions nekaj vprašanj
a little time nekaj časa
many a time marsikdaj, dostikrat

abscīdō -ere -cīdī -cīsum (abs in caedere)

1. odrez(ov)ati, odsek(ov)ati: truncis arborum abscisis C., absc. lignum sagittae Cu., funes abscisi T., absc. caput Ci., Lucr., V., L. idr.; pren.: rebus caput absc. Sil., absc. membra Lucr., bracchium L., iugulo (abl.) pectus O., dentibus linguam Val. Max. odgrizniti, alicui aures nasumque Sen. ph., virilia Petr., comas alicui Lucan., crines T.; od tod abscidere aliquem Eccl. skopiti koga, Attis abscisus Arn., homo abscisus Arn., skopljenec; subst.
a) abscīsī -ōrum, m skopljenci: Arn.
b) abscīsa -ōrum, n odrezana spolovila: Arn.

2. pren.
a) odrezati = ločiti: hostis pars parti abscisa erat L., abscisus in duas partes exercitus C.
b) nekaj že začetega prerezati, t.j. pretrgati, prekiniti, onemiti (o glasu): quarum (orationum) alteram non libebat scribere, quia abscideram Ci. ep., vox absciditur per ἀποσώπησιν Q., abscisa ... vox publica est Vell., sic fata querellas abscidit Val. Fl.
c) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): aquam L. odpeljati, regibus spem auxilii sui L., spe undique abscisa L., absc. latera montium Sen. ph. odkopavati, abscisis omnibus praesidiis T. — Od tod adj. pt. pf. abscīsus 3, adv. -ē

1. strm, prepaden: rupes, saxum L. (gl. saxum), petra Cu.

2. (o govoru) ostro pretrgan, kratek in jedrnat, določen, osoren, oster (naspr. plenus, latus): responsum, sententia, abscisior iustitia Val. Max., si verba numeres, breviter et abscise Val. Max.

absolūtīvus 3, adv. -ē (absolūtus)

1. določen, očiten, nedvomen, absoluten (naspr. relativus): Serv., absolutive sermonem efferri Char.

2. absolutīvē = v osnovniku, v pozitivu (naspr. comparative, superlative): abs. has partitiones declinare Char.

absolvō -ere -solvī -solūtum

I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.

— II. pren.

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.

2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.

3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē

1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.

2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno.

addetto

A) agg.

1. dodeljen, pripadajoč:
funzionario addetto alla segreteria uslužbenec tajništva

2. določen, namenjen:
vagone addetto al trasporto delle merci vagon, namenjen prevozu blaga

B) m

1. uslužbenec

2. ataše:
addetto commerciale trgovinski ataše
addetto militare vojaški ataše
addetto culturale kulturni ataše
addetto stampa tiskovni ataše

adiado določen (dan)

afecto nagnjen, vdan; določen, namenjen (za); navezan (na)

afecto de un mal okužen z boleznijo

affecté, e [afɛkte] adjectif afektiran, nenaraven, neodkrit; namenjen, določen (à za)

être affecté de (médecine) biti prizadet od
j'ai été très affecté par la nouvelle de sa mort vest o njegovi smrti me je zelo prizadela, užalostila

anúme

I. adj. neki, določen

II. adv.

1. izrecno, posebno

2. to je, to se pravi, oziroma