Franja

dogodi|ti se (-m se) dogajati se sich ereignen; vorkommen; geschehen; (pripetiti se) vorfallen
dogoditi se komu - krivica, kaj slabega ipd.: (jemandem) widerfahren
napaka: unterkommen, unterlaufen

dogòditi se dògodī se
1. dogoditi se, zgoditi se, pripetiti se: dogodila se nesreća
2. znajti se: i tako se dogodismo u drugoj carevini
3. imeti: nije mi se para gotovih dogodilo da vam pošaljem

dogodíti se to happen, to chance; to occur; to come to pass; to take place; to arrive; to befall; (raba peša) to transpire; arhaično to eventuate

to se je dogodilo včeraj it happened yesterday
isti pripetljaj se je dogodil pretekli teden the same incident occurred last week

dogodíti se arriver, se passer, se produire, survenir, advenir

kaj se je dogodilo? que s'est-il passé? qu'est-il arrivé?

dogodíti se (-ím se) perf. glej dogajati se | dogoditi se

dogodíti se -i se, dogodil se -ila se dogoditi se, desiti se, zbiti se: kaj se je tu dogodilo

dogodíti se suceder, ocurrir, pasar; acontecer; acaecer

naj se dogodi, kar hoče pase lo que pase; ocurra lo que ocurra
kot da se ni bilo nič dogodilo como si no hubiera pasado nada
dogodila se mu je krivica se le ha hecho una injusticia
nič se mu ne bo dogodilo no le pasará nada

dogodíti se -í se dov., v 3. os., відбу́тися -бу́деться док., тра́питися -питься док., ста́тися ста́неться док.

advenir* [advənir] verbe intransitif dogoditi se, zgoditi se

advienne que pourra! naj se zgodi, kar hoče
que peut-il advenir d'un pareil projet? kaj naj rezultira iz takega načrta?

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride

begeben^*: sich begeben

1. (gehen) podati se, odpraviti se

2. (sich ereignen) zgoditi se, dogoditi se

3. (verzichten) odpovedati se (čemu), opustiti (kaj); sich jeder Möglichkeit begeben zapreti si vsako možnost

4. (in Umlauf setzen) izdati, oddati

begegnen

1. srečati, srečevati (koga)

2. (vorfinden) naleteti na

3. (entgegenwirken) soočati se z, zoperstaviti se (čemu), upreti se (čemu); (vorbeugen) preprečevati

4. (zustoßen) pripetiti se, dogoditi se

5. (behandeln) obravnavati

bíti sem si je sva sta smo ste so, bom boš bo bova bosta bomo boste bodo; bodem
itd.; bodi bodita bodite; bil bila bilo bili bile bila; nisem nisi ni nisva nista nismo niste niso
I.
1. biti: danes sem na obisku pri teti; včeraj sem bil še doma, jutri pa bom že bogve kje; ali je kak izhod iz zagate; ti si moj najboljši prijatelj; pri tebi smo dobro zapisani; tu sta moji dve knjigi; kje pa so tvoje knjige; bil je kralj, ki je imel tri sinove
2. biti, nalaziti se: hiša je ob cesti
kuća se nalazi kraj puta; za gozdom je travnik
3. živjeti (-ve-), bivati: bolnik ne bo več dolgo
skoro će umrijeti (-re-); ob sobotah in nedeljah sem v vikendu
4. učestvovati: biti na proslavi
5. dogoditi se, desiti se: omenjena nesreča je bila včeraj
6. egzistirati, bivati: razne stvari so, čeprav mi o njih nič ne vemo
7. treba je tudi o tem govoriti
treba i o tome govoriti; to mi ni bilo treba
to mi nije trebalo
8. biti ob vse
izgubiti sve; biti za pričo
biti svjedok, svjedočiti (sve-); dva krat dva je štiri; tri in pet je osem
II. bezlično
1. s negiranim subjektom u gen.: očeta še ni
oca još nema, otac se još nije vratio; pri tej hiši ni miru
u ovoj kući nema mira
2. logički subjekt: žal mi je bilo; deklico je bilo groza
djevojku je hvatala jeza
3. sa part. gen. kao subjektom: kupcev je bilo dosti, blaga pa malo; denarja bo zmanjkalo za vse potrebe
III. lično ili bezlično: takrat je bil hud mraz, je bilo zelo mraz; tam ni govora o pravici; ta nož ni za nič
taj ti nož ne valja

emerger [g/j] pojaviti se, nastati, dogoditi se

erfolgen slediti; potekati, zgoditi se, dogoditi se, vršiti se, izvršiti se; (vorkommen) primeriti se; priti do (X erfolgt pride do X-a); erfolgen dürfen biti dopusten

ēveniō -īre -vēnī -ventum

1. ven priti (prihajati), iziti (izhajati), priti iz česa: merses profundo, pulchrior evenit H. Kam? = priti kam, dospeti kam: evenire Capuam, rus eveniat Pl. Occ. (o rastl.) zrasti, prikliti: arundo serius evenit Col.; pren.: ubi pax evenerat S. ko je bil nastopil mir, delecta rei publicae forma … si evenit T.; iz žrebovnice kot žreb priti, od tod kot del priti (prihajati) komu, pripasti komu, doleteti koga: damna evenerunt maxuma misero mihi Pl., illi divitiae evenerunt maxumae Pl., ipsi Numidia evenerat S., cui Gallicum bellum evenerat, cui legiones urbanae evenissent L., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr. evfem. = če bi Pompej umrl, si quid sibi eveniret Suet., vix denis armatis singuli hostes eveniunt Iust. (po) en sovražnik pride na …

2. pren. iziti se, izteči (iztekati) (se), konč(ev)ati se: evenire prospere Pl., Ci. ep., L., bene ac feliciter Ci., S., L., Plin. iun., bene S., ut ea res iis fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., auspicia ei secunda evenerunt Ci., cuncta prospere eventura S., res legioni feliciter evenit C.; o neugodnih dogodkih: male evenire Pl., quid si sors aliter quam voles evenerit? Pl., evenire praeter spem Ter., praeter opinionem Suet., omnia fere contra ac dicta sunt, evenerunt Ci., bonis male evenit Ci. se slabo godi, pugna adversa ei evenit L., at tibi contra evenit H., multa eo anno prodigia evenere T., etiamsi tormenta pervicaciā servorum contra evenissent T.; occ. izpolniti (izpolnjevati) se, zgoditi se, uresničiti se: utinam istud evenisset N., eveniunt optata deae O., non haec sine numine divûm eveniunt V., quota quaeque res praedicta evenit? Ci., utinam quidem istud evenisset N.

3. pripetiti se, primeriti se, naključiti se, dogoditi se, zgoditi se: in hominum aetate multa eveniunt Pl., quidquid evenerit S., si quid secundi evenisset N., ut plerumque evenit Ci., si tibi evenerit, quod metuis, ne accidat Ci., ut quaecumque accidant incommoda, propter eam causam evenire videantur Ci., ex quibus causis mors eveniat repentina Ci. bi takoj nastopila smrt. — Skladi: brezos. s konsekutivnim stavkom: Ter., Q., Plin. iun., Suet., Cl., forte evenit, ut in Privernati essemus Ci., quī evenit, ut idem auctor sit? Ci. kako se je zgodilo, ita plerumque evenit, ut is sibi imperatorem alium quaerat S.; z inf.: hostibus eveniat viduo dormire cubili O. — Od tod subst. pt. pf. ēventum -ī, n

1. izid, konec, posledica, uspeh: Varr., Vell., Plin. iun., Suet., consilia eventis ponderare Ci., non eventis, sed factis cuiusque fortunam ponderare Ci., me stultitiae meae poenam ferre gravius quam eventi Ci. ep., aliorum eventis doceri T.

2. dogodek, pripetljaj: plurimorum eventorum memoria Ci.

Opomba: Star. cj. pr. ēvenat: Enn., Pl., Pomp. fr., evenant: Pl.

geschehen (geschah, geschehen) zgoditi se, pripetiti se, dogoditi se; geschehen lassen dopustiti, dopuščati; es ist um mich geschehen po meni je, konec je z menoj; es geschieht ihm recht prav mu je; was soll damit geschehen? kaj naj s tem naredim?

light^*6 [lait] neprehodni glagol
izstopiti, iti dol (from, off)
pasti (on na)
spustiti se (on na)
naleteti (on na)
ameriško, sleng navaliti (into na)
ameriško, sleng izginiti, pobegniti (out)
dogoditi se

a cat always lights on its feet mačka vedno pade na noge
the bird lighted on a twig ptič se je spustil na vejico

nakrétiti -im i nakretíti -krétim
I. učiniti, prouzročiti, prouzrokovati: nič se ne ve, kaj ti lahko nakreti
II. nakretiti se dogoditi se, desiti se: tako se je nakretilo

namériti -im
I.
1. namjeriti (-mer-): nameriti pet metrov blaga
2. naperiti, uperiti, upraviti, nanišaniti: nameriti orožje v tarčo
3. upraviti, usmjeriti (-smer-): nameriti fotografski aparat
4. naići: nameriti na koga
II. nameriti se
1. nakaniti, odlučiti se, riješiti (-reš-) se: nameril se je obiskati prijatelja
2. desiti se, dogoditi se: čudna stvar se mi je namerila
3. naići, namjeriti se: nameriti se na koga