Franja

dodeljen [ê] (-a, -o) zugeteilt; zugewiesen; vergeben
roditelj, ki mu je dodeljen otrok der / die Sorgeberechtigte

dodeljèn (-êna -o) adj. assegnato; attribuito

dodeljèn prid., призна́чений прикм.

addetto

A) agg.

1. dodeljen, pripadajoč:
funzionario addetto alla segreteria uslužbenec tajništva

2. določen, namenjen:
vagone addetto al trasporto delle merci vagon, namenjen prevozu blaga

B) m

1. uslužbenec

2. ataše:
addetto commerciale trgovinski ataše
addetto militare vojaški ataše
addetto culturale kulturni ataše
addetto stampa tiskovni ataše

adicto vdan; dodeljen

adicto a un partido pripadajoč kaki stranki
adicto m privrženec, pristaš, strankar

adjunct¹ [ǽdžʌŋkt] pridevnik
dodaten, pomožen; dodeljen

ameriško adjunct professor izredni profesor

aggregato

A) agg.

1. pridružen

2. dodeljen (uradnik, uslužbenec)

B) m

1. kompleks:
aggregato urbano mestni kompleks

2. mat. agregat

3. miner. agregat

comandato agg.

1. relig.
festa comandata zapovedani praznik

2. admin. dodeljen:
professore comandato presso il ministero profesor, dodeljen na delo pri ministrstvu

détaché, e [detaše] adjectif odtrgan, odvezan, ločen; militaire detaširan, dodeljen; figuré brezbrižen, indiferenten, ne se zanimajoč za

pièces féminin pluriel détachées posamezni, rezervni deli
regard masculin détaché indiferenten, hladen pogled
fonctionnaire masculin détaché uradnik, ki je dodeljen drugam na delo
feuilleter le livre d'un air détaché ravnodušno, brezbrižno listati po knjigi

devoluto agg. dan; dodeljen; podeljen:
somme devolute in beneficenza vsote, dodeljene v dobrodelne namene

vested [véstid] pridevnik
pošteno pridobljen
pravno (z zakonom) ustanovljen, dodeljen, podeljen; zaupan; ugotovljen, dobljen

призна́чений прикм., imenován prid., dolóčen prid., naménjen prid., dodeljèn prid., usójen prid.

agregado moški spol agregat; dodeljen uradnik, atašé; ameriška španščina zakupnik, najemnik

agregado militar vojaški atašé

corvée [kɔrve] féminin tlaka; težko, mučno, neprijetno, nehvaležno delo; militaire oddelek, dodeljen za kako delo (čiščenje, pomivanje ipd)

homme masculin de corvée na delo dodeljen vojak
faire la corvée delati tlako
quelle corvée! kako neprijetno delo!

Sorgeberechtigte, der, (ein -r, -n, -n) skrbnik; roditelj/starš, ki mu je dodeljen otrok

stint¹ [stint] samostalnik
meja, omejitev; določen, dodeljen del dela (posla); predpisana mera; delež, določena vsota

without stint, with no stint brez omejevanja, brez varčevanja truda ali denarja
to do one's daily stint opraviti svoj dnevni obrok dela
to exceed one's stint prekoračiti svoj delež
he laboured without stint nobenega truda se ni bal pri delu

destinare v. tr. (pres. destino)

1. določiti, določati:
l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
destinare una data določiti datum
rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega

2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero

3. (devolvere; adibire)
destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori

4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate

détachement [detašmɑ̃] masculin odtrganost; odtujitev; nezanimanje, indiferenca; militaire oddelek, odred; začasna dodelitev (uradnika) na drugo delo

détachement d'escorte oddelek za spremstvo
être en détachement biti detaširan, začasno dodeljen na drugo delo
rentrer en France après trois ans de détachement à l'étranger vrniti se v Francijo po treh letih dodelitve na delo v tujini

distribuir [-uy-] do-, raz-deliti; razširiti, raztresti; podeliti (nagrade učencem); porazdeliti (pisma)

distribuirse biti pravilno dodeljen, razdeljen
distribuir entre muchos razdeliti med mnoge

respōnsus -ūs, m (respondēre)

1. (pravni) odgovor (naspr. interrogatio): S.; od tod v cesarskem obdobju ad responsum Cod. I. nekak vojni poverjenik (komisar), namestnik, dodeljen poveljniku, da je namesto njega dajal odgovore.

2. skladnost, so(raz)mernost, so(raz)merje, simetrija: Vitr.