Franja

dirka|ti (-m) rennen fahren; figurativno pri hoji: rennen; z vozilom: rasen; (hiteti) hetzen

dȉrkati -ām
1. rahlo se dotikati: vjetrić jedva dirka zelene vrbe
2. zbadati, dražiti, nagajati: ko je ona lepa devojka, s mladićima što se mazi, što ih dirka, što ih vara

dírkati to race; to run

dírkati courir, prendre part à une course

dírkati (-am) imperf.

1. šport. correre; gareggiare (nelle corse di velocità)

2. pren. correre, galoppare

dírkati -am
1. utrkivati se: danas dirkajo najboljši reprezentanti
2. juriti: ves dan dirkati iz trgovine v trgovino

dírkati correr; tomar parte en una carrera

dírkati -am nedov., змага́тися в шви́дкості -га́юся - - недок.

dírkati -am nedov. a alerga

aurīgō -āre -āvī -ātum (aurīga)

1. voziti, voznik biti, dirkati (v tekmi): Plin., Suet.; subst. pt. pr. aurīgāntēs -ium, m vozniki: Iul. Val.

2. pren. ravnati, upravljati, vladati, voditi: Gell.; v istem pomenu tudi v med. aurīgor -ārī: Varr. ap. Non.

courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

tu me cours na živce mi greš
en courant v naglici, na hitro
arriver en courant priteči
par le temps qui court v sedanjih razmerah
le mois qui court tekoči mesec
faire courir un bruit širiti govorico
courir sa chance poskusiti srečo
courir les bals hoditi po plesih
courir le cachet dajati privatne lekcije
courir les champs potepati se
courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
courir après une femme letati za žensko
courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
courir après quelqu'un loviti koga
j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
courir la mer križariti po morju
courir le monde potovati po svetu
courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
courir au nord jadrati, pluti proti severu
courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
un livre qui court les rues banalna knjiga
courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
(populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!

currō -ere, cucurrī, cursum (prim. gr. ἐπικουρέω iz *ἐπικορσέω prehite[va]ti, ἐπίκουρος iz ἐπίκορσος na pomoč hiteč, lat. currus, cursus)

1. teči, tekati, dirjati, gnati se, hiteti: si stas, ingredere; si ingrederis, curre; si curris, advola Ci. ep., c. latā viā Ci., Puteolos, ad matrem Neapolim Ci., cum facibus ad curiam cucurrerunt Ci., c. alicui subsidio Ci., Pr., ad villam Lucr., neque currentem se nec cognoscit euntem … : genua labant V. ne spozna sebe (= svoje prejšnje moči) niti ko teče niti ko hodi, catervatim c. L., pro se quisque currere ad sua tutanda L., unde (= a quo) uxor mediā currit de nocte vocata H., per totum conclave pavidi currunt (mures) H., superare currendo omnes O. (o psu), ad vocem praeceps amensque cucurri O., in nostros curre, puella, toros Pr., multum ambulandum est, currendum aliquando Cels., aves, quae magis currunt, quam volant Cels., recte c. Plin. (o opicah) vzravnano tekati (hoditi), c. ad consulendos hariolos Ph., ad necem Ph. (o jelenu), in ordines, per invia saxa, protinus ad regem, ad eum complectendum Cu., frequentior currentibus quam reptantibus lapsus Plin. iun.; pogosto brezos.: quo celeriter curratur Pl., curritur ad me Ter., curritur certatim ad hoc opus, curritur ad praetorium Ci., curritur ex omnibus locis urbis in forum L.; z notranjim obj.: cur non eosdem cursus cucurrerunt? Ci. (pren.) zakaj niso krenili po isti poti? c. stadia Plin. (o tekaču); v pass.: campus curritur Q.; curre z imp.: curre, obstetricem arcesse Ter., curre, nuntia venire Afr. fr.; currere z inf. = (po)hiteti, podvizati se: ecquid currit pollinctorem arcessere? Pl., quis illam (dexteram) osculari non curreret? Val. Max. Pren.: non datur ad Musas currere latā viā Pr. Preg.: quae flamma est, per quam non currerint ii, qui … Ci.; o neprimernem in zato brezuspešnem delu: ut si quis asellum in campo (Martio) doceat parentem currere frenis H.; o nepotrebnem delu: currentem incitare, instigare ali hortari Ci. ep., Plin. iun., tudi: currenti calcaria addere Plin. iun. hitečega spodbosti (prim. gr. σπεύδοντα ὀτρύνειν), včasih s pristavkom ut dicitur, ut aiunt: currentem, ut dicitur, incitavi Ci., facilius est currentem, ut aiunt, incitare quam commovere languentem Ci.

2. occ.
a) za tekmo (tekmujoč) teči, dirjati, dirkati, tekmovati v teku: „ circus maximus“ dictus, quod ibi circum metas equi currunt Varr., qui currere coeperint Corn., exercebatur plurimum currendo et luctando N., acer et ad palmae per se cursurus honores, si tamen horteris, fortius ibit equus O., bene, male c. O. (o dirkalnih konjih), currentes equi Plin. iun., c. in sacro certamine Lamp.; z notranjim obj.: qui stadium currit Ci.
b) (o osebah) z ladjo (na ladji) peljati se, voziti se, pluti, jadrati, broditi; (o plovilih) pluti: fractis discentem currere remis V. dalje pluti, licebit iniecto ter pulvere curras H. boš smel dalje pluti, impiger extremos curris mercator ad Indos H., caelum, non animum mutant, qui trans mare currunt H., placito si currere fluctu Pelea vultis Val. Fl.; c. per placidas aquas, bene minimam ad auram, in immensum salum O., trabs Colchā sacra cucurrit aquā O.; pren.: nunc mihi naufragio quid prodest discere facto, quā mea debuerit currere cumba viā? O.; z notranjim obj.: c. cavā trabe vastum aequor V., currit iter tutum non secius aequore classis V. plove po varni poti, c. Caphaream aquam O. (o plovilu); v pomenu leteti: „ medio“ que „ut limite curras, Icare“, ait, „moneo … “ O.
c) vrteti se, krožiti, obtekati; (o kolesu): si mea sincero curreret axe rota O.; (o lončarskem kolesu): currente rotā cur urceus exit? H.; (o nebesnih telesih): sol idem sub terras atque superne imparibus currens amfractibus Lucr., libera currebant et inobservata per annum sidera O., quae (loca) proxima sol currendo deflagrat Vitr., quaecumque vides supra nos currere Sen. ph.
č) (o vodi, tekočinah) teči, valiti se: dant sonitum spumosi amnes et in aequora currunt V., in freta dum fluvii current V., passim rivis currentia vina V., freta vicinas inter currentia turres (= Hellespontus) H., solito dum flumina currant limite O., prope currens flumen O., currentes aquae O., aqua currens Pr., c. per ultima Indiae Cu. (o reki); z notranjim obj.: sciat indociles currere lympha vias Pr., ex Aetnae verticibus quondam … torrentis vice flammarum flumina cucurrerunt Ap.

3. pren.
a) (o času in časovnih dogodkih) teči, preteči (pretekati), hitro miniti: Fl., Amm., currit ferox aetas H., hic tibi bisque aestas bisque cucurrit hiems O., nox inter pocula currat Pr., facile est, ubi omnia quadrata (gladko) currunt Petr. fr., illa senectus, heu fatis quae sola meis currentibus obstat! Sil.; od tod (o govoru, ritmu) (gladko) teči, hitro napredovati: perfacile currens oratio Ci., proclivi currit oratio, venit ad extremum, haeret in salebra Ci., est brevitate opus, ut currat sententia H., incomposito dixi pede currere versus H., historia currere debet et ferri Q., illi (rhythmi) currunt usque ad μεταβολῆν Q., modulatus aliquis currentis facundiae sonitus Gell.
b) (o stvareh in različnih, poseb. telesnih stanjih) ob (po) čem, čez ali skozi kaj teči, vleči se, viti se, razprostirati se, (raz)širiti se: non quo multa … littera currit Lucr. se vleče, se prikaže, chlamys aurata, quam plurima circum purpura Maeandro duplici Meliboea cucurrit V. okrog katerega se je vil širok melibejski škrlatni rob v dvojnih meandrskih vijugah, infula currit per crines Stat., altius acta cucurrit cuspis Sil. je vzletelo, supercilia usque ad malarum scripturam currentia Petr., limes currit per agrum, linea transversa per medium, in ambitum (vijugasto) quaedam coronae per coronas currunt Plin.; (o zvokih): varius per ora cucurrit Ausonidum turbata fremor V., vox currit conchato parietum spatio Plin., carmina dulci modulatione currentia Lact.; (o telesnem stanju): rubor calefacta per ora cucurrit V. rdečica se je razlila po razgretih licih, frigus per ossa cucurrit O. mraz je prešinil kosti, oculi currentes Cass. vrteče se oči.
c) kavzativno (o osebah): talia saecla currite V. preletite = s svojim tekom naredite taka stoletja.

Opomba: Star. pf. cecurrī: Gell.; v pozni lat. pf. currī, npr.: curristi Tert.; currissem Verus ap. Fr., currēre Arn.

drégati -am
1. čarkati: dregati v ogenj
2. dirati, dirkati: dregati v osir; ne dregaj sprožilca
ne diraj u obarač
3. udarati: drobne veje so ga dregale v obraz
4. bockati: dregati z ostrimi besedami
5. gurkati, udarati, muvati: dregati se s komolci; dregati koga, da se zbudi
6. nametljivo, dosadno ispitivati: dregala je vanj, dokler ni začel govoriti

jùrcati -ām ekspr.
I. tekati, dirkati: jurcati za curama
II. jurcati se
1. zabavati se
2. poditi se: jurcao se zatim sa psima

kȁskati -ām ekspr. dirkati, teči: za njim kaska jedno pseto; ona ne misli svojom glavom, već slijepo kaska za mužem

race² [réis] neprehodni glagol
dirkati, drveti, teči, hiteti; jadrati; meriti se v teku, v hitrosti (with z)
tekmovati (with z)
teči za stavo; iti s polno paro, z vso brzino (vijak, propeler itd.); redno prisostvovati konjskim dirkam, biti vnet gledalec konjskih dirk

a racing man ljubitelj konjskega športa.
the race racing world ljubitelji konjskega športa
the blood raced to his head kri mu je planila v glavo
prehodni glagol
pognati v dir, v tek; dreviti; meriti se, tekmovati v teku itd. s kom; jahati (konja) v dirki; dohiteti

he raced me through Italy drevil me je skozi Italijo (ne da bi se kje ustavila)
to race a train tekmovati v hitrosti z vlakom
he raced his horse against the train drevil je konja v tekmi z vlakom
to race one's fortune away zaigrati premoženje v stavah na konjskih dirkah

rack⁷ [ræk]

1. samostalnik
drnec, dir; droben korak

2. neprehodni glagol
dirkati; teči v lahnem diru, v drncu

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

trot² [trɔt] neprehodni glagol
dirkati (o konju); (o osebah) jahati v diru, v drncu; dirkati, teči v diru

to trot in prihiteti, prilomastiti noter
prehodni glagol
goniti v drncu; prejezditi v drncu, v diru
figurativno osmešiti
ameriško, sleng uporabljati nedovoljena pomagala (v šoli); peljati na sprehod

to trot s.o. off his legs (to death) goniti, poditi koga do onemoglosti (do smrti)
to trot s.o. round a place voditi koga po mestu okrog, po kraju

wetzen Messer usw.: brusiti; figurativ mencati; (gehen) dirkati