Franja

dihanj|e srednji spol (-a …)

1. biologija die Atmung; das Atmen
živalstvo, zoologija črevesno dihanje Darmatmung
dihanje s škrgami Kiemenatmung
dihanje s pljuči Lungenatmung
dihanje z dušnicami Tracheenatmung
dihanje s kožo Hautatmung
die -atmung ( medicinaskozi nos Nasenatmung, skozi usta Mundatmung, s prepono Zwerchfellatmung, tkivno Gewebeatmung, Gewebsatmung, trebušno Bauchatmung)
ovirano dihanje medicina die Atembehinderung
težko dihanje die Atemnot
frekvenca dihanja die Atemfrequenz
zastoj v dihanju der Atemstillstand
prostor/votlina za dihanje pri zasutem: die Atemhöhle

2.
medicina umetno dihanje die Atemspende, z aparati: die Beatmung
(umetno) dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung
(umetno) dihanje usta na nos die Mund-zu-Nase-Beatmung
aparat za umetno dihanje das Beatmungsgerät

díhānje s dihanje, gl. disanje

díhanje breathing; respiration

kratko díhanje short wind
težko díhanje shortness of breath, difficulty in breathing, asthmatic complaint, medicina dyspnoea
umetno díhanje artificial respiration
aparat za umetno díhanje respirator

díhanje respiration ženski spol

umetno dihanje respiration artificielle
dihanje skozi kožo respiration cutanée
dihanje s škrgami respiration branchiale
trebušno dihanje respiration abdominale

díhanje (-a) n respirazione; respiro:
pravilno, hropeče dihanje respiro regolare, affannoso
prsno, trebušno dihanje respirazione coi polmoni, col ventre
umetno dihanje respirazione artificiale

díhanje s disanje: globoko, umetno dihanje

díhanje respiración f

težave pri dihanju sofocación f, respiración f difícil
umetno dihanje respiración (artificial) de boca a boca

díhanje -a s., ди́хання -я с.

díhanje -a s respiraţie

črevesno dihanje srednji spol živalstvo, zoologija die Darmatmung

kožno dihanje srednji spol die Hautatmung

pljučno dihanje srednji spol die Lungenatmung

težko dihanje srednji spol die Atemnot

trebušno dihanje ženski spol die Bauchatmung

umetno dihanje srednji spol medicina die Beatmung, usta na usta: die Atemspende
dajati umetno dihanje komu (jemanden) beatmen

anima -ae, f (prim. animus)

1. sapa, veter: anima reviviscit Varr. ap. Non., aurarum leves animae Lucr., impellunt animae lintea Thraciae H., quantum ignes animaeque (namreč Vulkanovega meha) valent V.; occ.
a) zrak: aqua, terra, anima, sol Varr., tenuis an. Ci., (animus) si anima est, fortasse dissipabitur Ci., magnum per inane coacta semina terrarumque animaeque marisque... et liquidi simul ignis V., tudi kje zaprti zrak: Phrygios per ossa cantus liquida canit animā Varr. ap. Non., plena animae vesicula parva saepe ita dat sonitum displosa repente Lucr., motione vero vectium vehementiore spiritus... influit et replet anima canales Vitr.
b) sapa = dih, dihanje: animam recipe Ter. odsopi, oddahni si, animam comprimere Ter. ali continere Cl. ali tenere O. sapo zadrž(ev)ati, animam ducere Ci. ali trahere Plin., qui non modo animum integrum, sed ne animam quidem puram conservare potuisset Ci., animā interclusā exspirare L., interclusā animā creditus est mortalitatem explevisse T. ker mu je sapa zastala; angues inspirant graves animas O. strupen dih, vipeream spirans animam V. gadjo (strupeno) besnost, anima foetida ali redolens Kom., Sen. rh. smrdeča (zoprna) sapa, anima deficit Cels. človek omedli, animae gravitas Plin. težko dihanje; pesn. = duh, vonj: anima amphorae Ph. vinski duh.

2. (dih kot znamenje ali bistvo življenja =) duša, življenjska moč, življenje (anima je počelo fizičnega, animus umskega, duševnega življenja): Lucr., S., Cu. idr., sapimus animo, fruimur animā; sine animo anima est debilis Acc. ap. Non., neque in homine inesse animum vel animam nec in bestia Ci. breztelesna... telesna duša; prvotni pomen „sapa“, „dih“ se kaže v evfem. zvezah, kakršne so npr.: animam efflare Ci. ali exhalare, exspirare O. ali emittere N. = dušo izdihniti, pustiti, animam edere Ci. ali dare V. ali effundere, finire O. ali deponere N. = umreti, animam agere Ci., L. idr. dušo puščati, umirati; abstr.: animā se privare Enn., anima corpus liquit Acc. fr., animam relinquam potius Ter., alterum anima reliquit N., animam abstulit hosti V., quin animam eripis? O., animam ducere L. medleti, giniti, animam trahere L., T. životariti, dum anima est Ci. dokler diha (živi); pesn. = kri (v kateri je življenje): purpuream vomit ille animam V. škrlatni sok življenja; preg.: animam debere Ter. življenje dolgovati (o zelo zadolženih).

3. occ.
a) duša umrlega, večinoma v pl. duše umrlih, duhovi, sence, mani: animamque sepulcro condimus V., cineres animaeque paternae V., tu pias laetis animas reponis sedibus H. (o Merkurju), cruor in fossam confusus, ut inde manes elicerent, animas responsa daturas H., indefletaeque vagantur natarum matrumque animae O., nigrantisque domos animarum intrasse silentium Pr.
b) met. bitje, ki ima dušo, živo bitje: ova parire solet genus pennis condecoratum, non animam Enn. ap. Varr., hi fibris animaque litant Stat., animae rationis expertes Lact.; od tod o umnih živih bitjih kot ljubkovalna ali grajalna beseda = dušica, duša: vos, meae carissimae animae Ci. ep., egregias animas... decorate supremis muneribus V., Plotius et Varius... Vergiliusque..., animae, quales neque candidiores terra tulit neque... H., imbelles animae Lucan. mevžaste duše, bebe, vos Treviri et ceterae servientium animae T. suženjske duše.

4. (redko = animus) duh, um, miselnost: anima rationis consiliique particeps Ci., ingenii facinora sicut anima immortalia sunt S., morte carent animae O.

Opomba: Arh. gen. sg. animāī: Enn., Lucr.; dat. in abl. pl. pravilno animis, pri poznih piscih, poseb. pri Eccl. tudi animābus.

animātus -ū, m (animāre) dihanje: animatu carere Plin. ne dihati.

Atem, der, (-s, ohne Plural) sapa, (Atmung) dihanje, (Hauch) dih; Atem holen zajeti sapo; den Atem verschlagen zapreti sapo; in einem Atem v isti sapi; außer Atem sein biti ob sapo, zadihan; nach Atem ringen loviti sapo; der Atem geht aus zmanjkuje sape; in Atem halten spravljati ob sapo

Atmen, das, dihanje

Atmung, die, dihanje (innere notranje, künstliche umetno)