Franja

delovati (delujem)

1. človek, društva, organizacije …: tätig sein, arbeiten, človek poklicno: arbeiten, človekoljubno: wirken; vulkan: tätig sein
kulturno delovati Kulturarbeit leisten

2. (funkcionirati) funktionieren (tudi tehnika), medicina, živalstvo, zoologija organi: arbeiten

3. (imeti učinek, učinkovati) wirken, Wirkung haben (škodljivo schädigend wirken, eine schädliche Wirkung haben, dobrodejno [wohltuend] wohl tuend wirken, eine [wohltuende] wohl tuende Wirkung haben); zdravila: wirken, wirksam sein; fizika sile: wirksam sein/werden, figurativno (temne, podtalne …) sile: am Werke sein; barva, slika pred ozadjem ipd.: sich ausnehmen
delovati na sile na kaj, mazilo na kožo: einwirken auf

4. (ukrepati) handeln

5. vojska wirken

6. tehnika stroji: arbeiten, (obratovati) in Betrieb sein, in Tätigkeit sein, stroji, naprave: (ne biti pokvarjen) funktionsfähig sein; les: arbeiten
ne delovati stroj: außer Betrieb sein, außer Tätigkeit sein
začeti delovati zu wirken anfangen, wirksam werden, vulkan: in Tätigkeit treten
stroj, naprava: in Betrieb gehen

delováti to act; to operate; to work; to do; to be in operation; to take an active part in, to function; (stroj) to play, to run, to work

ne delováti (stroj ipd.) to be out of order; (vplivati) to influence
nazaj delováti to be retroactive
delováti na (imeti učinek) to act upon, to take effect, to tell; (prizadeti) to affect
uspeš no delováti to be efficient, to be efficacious
dvigalo ne deluje the lift is out of order
stroj deluje the machine is working (ali running)
to zdravilo ni delovalo this medicine has had no effect (ali did not work)
to zdravilo deluje pomirjevalno this medicine has a soothing effect

delováti agir, opérer, être efficace, faire (de l') effet, produire un effet, exercer une activité; fonctionner

delovati kot zdravnik exercer la médecine
to zdravilo je delovalo ce remède a agi (ali produit, fait de l'effet)

delováti (-újem) imperf.

1. agire:
strup je začel takoj delovati il veleno comiciò ad agire subito, l'azione del veleno si fece subito sentire

2. (prenašati vpliv na kaj) agire, avere effetto:
ne vem, če so njegove vzpodbudne besede kaj delovale non so se le sue parole di incoraggiamento abbiano avuto qualche effetto

3. (opravljati delo na nekem področju) operare, lavorare, essere attivo:
javno delovati essere attivo nella vita pubblica

4. (biti v delovnem stanju) funzionare, essere in funzione:
prezračevalna naprava ne deluje l'impianto di areazione non funziona

delováti -ujem
1. djelovati (del-), djejstvovati (dej-): vlaga škodljivo deluje na zdravje; slika banalno deluje; tvoje besede so porazno delovale
2. raditi kao aktivist: politično delovati med ljudmi
3. raditi: motor ne deluje

delováti obrar ; (stroj) funcionar; (učinkovati) hacer (ali producir) efecto (na sobre) ; accionar ; (napraviti vtis) impresionar (na koga a alg)

stroj ne deluje la máquina no funciona
zdravilo ne deluje el medicamento no obra

delováti -újem nedov., ді́яти ді́ю недок., учиня́ти -ня́ю недок.

delováti -újem nedov.
1. a funcţiona
2. a acţiona, a activa

delovati kot švicarska ura stalna zveza
(odlično delovati) ▸ úgy működik, mint egy svájci óra
Dirkalnik je deloval kot švicarska ura in vesel sem, da sem se ga zelo hitro navadil. ▸ A versenyautó úgy működött, mint egy svájci óra, és örülök, hogy gyorsan megszoktam.
Sopomenke: teči kot švicarska ura

act² [ækt]

1. prehodni glagol
igrati, predstavljati; hliniti

2. neprehodni glagol
delovati, služiti, vesti se (on na)
vplivati (upon po)
ravnati se; pretvarjati se

to act out naturalistično zaigrati
to act out of character zmesti se
to act a part imeti vlogo
to act upon s.o.'s advice ravnati se po nasvetu koga
to act up to one's reputation ravnati, kakor smo pričakovali

acţioná -éz

I. vi.

1. delati, ukrepati, ravnati

2. delovati

II. vt. pognati, sprožiti

activá -éz

I. vi. delovati

II. vt. pognati, spraviti v tek; poživljati, poživiti; okrepiti

afficiō (adficiō) -ere -fēcī -fectum (ad in facere)

1. prideti k čemu kaj, od tod ret. v kako razmerje (stik, zvezo) spraviti (spravljati) kaj s čim: eae res, quae quodammodo affectae sunt ad id, de quo quaeritur Ci. ki so v nekaki zvezi s tem, ...

2. delovati, učinkovati, vplivati na kaj, rabiti s kom ali s čim, v kako stanje spraviti (spravljati): exercendum tamen corpus et ita afficiendum est, ut... Ci., Syracusanam civitatem, ut abs te adfecta est, ita in te esse animatam videmus Ci., filius, quem pater contra pietatem male afficiebat Pap. (Dig.).

3. occ.
a) (duha komu) navda(ja)ti, vzbuditi (vzbujati), prevze(ma)ti, pripraviti koga v kako duševno razpoloženje, odobrovoljiti oz. vznejevoljiti ga: quonam modo ille vos vivus afficeret, quos mortuus inani cogitatione percussit? Ci., in L. Murenae periculis ita sum animo adfectus Ci., uti ei, qui audirent, sic adficerentur animis, ut eos adfici vellet orator Ci., nec iam de ollis nos afficit angor Lucr. ne prevzema nas zdaj strah za bodočnost = ni nas zdaj strah za..., ipsa mea legens sic afficior, ut... Ci. me obide tako čustvo, terror milites hostesque in diversum affecit T., quibus (conviciis) diversissime afficiebatur Suet., sunt in usu etiam Corinthia, quibus delectatur nec afficitur Plin. iun. ki se jih veseli, a se ne vnema zanje, consules oportere sic affici, ut... Plin. iun. morajo biti takega duha, da...
b) (telo) prizadeti, prevze(ma)ti, (o)slabiti: aestus, labor, fames sitisque corpora afficiunt L., oppugnatio ipsos affecerat L., genus aetate iam adfectum Ci., non simplex Damasichthona vulnus afficit O., pulmo totus afficitur Cels. so prevzeta.

4. (z abl. instrumenti) nadeti kaj kam ali komu, obdariti, navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati) koga s čim; skoraj le v zvezi z abstr., in to v dobrem in slabem pomenu: quaecumque afficiet tali medicamine vultum O., rem nomine adf. Ci. stvari nadeti ime, poimenovati jo, magnitudo periculi hominem summo timore adficit Ci. navda človeka s silnim strahom, aff. aliquem iniuriā Enn. ap. Corn. krivico storiti (delati) komu, aliquem laetitiā adf. Ci., C. z veseljem navdajati, razveseljevati koga, me tanto desiderio afficis, ut... Ci. ep. vzbujaš mi toliko hrepenenje. Kadar se take zveze ne dajo sloveniti dobesedno, se v sl. navadno spremeni lat. abl. instrumenti v glag.: aff. aliquem muneribus Ci., N. obdariti (obdarjati) koga, praemiis Ci. ali (pesn.) pretio V. poplačati, nagraditi, laudibus Ci. (po)hvaliti, honoribus Ci. (po)častiti, res sordidas deorum honore Ci. po božje častiti, aliquem sepulturā Ci. pokopati dati, poenā Ci., N., L. kaznovati, exsilio N. pregnati, morte, cruciatu, cruce Ci. dati usmrtiti, mučiti, križati, vulnere C. raniti, uno vulnere in mortem T. z enim vbodom smrtno raniti, populum servitute Ci. zasužnjiti, quanta me molestiā adfecerit Ci. ep., toda: ut aliquid audiremus potius ex te, quam te adficeremus ullā molestiā Ci. ep. bi te zabavali z neprijetnimi rečmi. Pogosto pass.: iniuriā afficitur aliquis Ter. krivica se godi komu, iniuriā abs te afficior Enn. ap. Corn. krivico mi delaš, verberibus affici Cu. tepen, bičan biti, pedum doloribus adfici Ci. ep. imeti bolečine v nogah, gravi morbo oculorum affici N. hudo zboleti na očeh, morbo affectus Cu. obolel, morbo gravi et mortifero adfectum esse Ci. hudo in na smrt bolan biti, gravi (mortifero Lucr. fr.) vulnere affici C. hudo (smrtno) ranjen biti, leto affici N. usmrčen biti, supplicio affici Ci., C. ob življenje biti, magna difficultate affici C. v hudo zadrego priti, summa difficultate rei frumentariae affici C. v hudo stisko priti glede dobave živil, magno dolore afficiebantur C., si pio dolore me esse adfectum viderint Ci. da me tare... bol, magnā affectus sollicitudine hoc nuntio C. po tem poročilu zelo razburjen, neprijetno presenečen, adfirmo neminem umquam tanta calamitate adfectum esse Ci., dolore tanto adficior Ci. tolikšna bolečina mi polni srce, piratae non metu aliquo adfecti Ci. ne iz strahu, beneficiis adfici Ci. dobrote prejemati, admiratione adficiuntur ii, qui... Ci. občudujejo se, negotiis belli affectum esse Gell. zapleten biti v... — Od tod adj. pt. pf. affectus (adfectus) 3

I.

1. opravljen, opremljen, obdarjen, navdan s čim: lictores affecti virgis Pl., audaciā affectus Ter. drzen, corpora pari filo similique affecta figurā Lucr., viri fortes ac libero animo affecti Ci., animi affecti virtutibus, vitiis, artibus, inertiis Ci., plurimis adfecti beneficiis Ci. obsuti, affectus aliquo honore aut imperio Ci., laetitiā Ci. ep. razveseljen, vesel, munere deorum, praemiis Ci.

2. pren. prinarejen, uravnan, v... položaju: quomodo te affectum invenio Ter. kakšnega te dobim, optime secundum naturam adfectum animal Ci., oculus conturbatus non est probe adfectus ad suum munus fungendum Ci., num manus recte adfecta est, cum in tumore est Ci., corpora sic adfecta, ut... Ci., quomodo affecto caelo compositisque sideribus Ci. ob katerem položaju neba in zvezd; occ. razpoložen, kakega mišljenja: quomodo sim affectus, e Lepta... poteris cognoscere Ci. ep. kako mi je pri srcu, ut eodem modo erga amicum affecti simus, quo erga nosmet ipsos Ci., est miro quodam modo affectus Ci. ep. ozlovoljen, ita magis affectis animis iudicum quam doctis tua accusatio victa est Ci. ker so bili sodniki bolj ganjeni kakor prepričani.

— II. prepaden, prevzet, zdelan, onemogel, obolel, oslabljen: affectus valetudine C. oslabljenega zdravja, bolan, quem (imperatorem) affectum visuros crediderunt L. bolnega, affectus graviter Ci. ep. ali graviter affectus Sen. ph., ita adfectus..., ut... sibi ipse diffideret Ci., corpus affectum, corpora affecta tabo L., senectute, aetate adfectus Ci. onemogel starec, remiges inopiā affectissimi Vell.; nemo aetate tam adfectā fuit (enalaga = nemo aetate tam adfectus fuit) Ci., affectos animos recreare L. vžge pogum; affecta res familiaris L. gineče premoženje, aff. opes T., Sicilia sic adfecta, ut... Ci. tako propadla, aff. res publica L. razmajana, affectae res L., civitas aegra et adfecta Ci., aff. spes Val. fl., fides T. omajani kredit; occ. koncu se bližajoč, pojemajoč: bellum affectum videmus et, ut vere dicam, paene confectum Ci., aedificia..., quae prope absoluta affectaque sunt Gell.; poseb. o letnih časih = pozen: affecta aestate Ci. ap. Gell., hieme affecta Sil. — Adv. affectē strastno, živo: Tert.

agir [ažir] verbe intransitif delovati, ravnati, postopati, delati, obnašati se; posredovati (auprès de pri); učinkovati, vplivati; chimie reagirati

s'agir de iti za
manière féminin d'agir ravnanje, počenjanje
agir à la légère ravnati lahkomiselno
agir bien, mal envers, avec, à l'égard de quelqu'un dobro, slabo s kom ravnati
le moment est venu d'agir prišel je trenutek, ko je treba nastopiti
faire agir spraviti v delovanje, sprožiti, pognati
agir en honnête homme ravnati kot poštenjak
agir de soi-même ravnati na lastno iniciativo
laisser agir la nature pustiti, da narava stori svoje
agir pour quelqu'un potegovati se za koga
agir sur quelqu'un vplivati, pritiskati na koga
agir en justice podvzeti sodne korake
de quoi s'agit-il za kaj gre?
il ne s'agit pas de ça ne gre za to
c'est de moi, de vous qu'il s'agit za mene, za vas gre
il s'agit pour moi de savoir ... gre mi za to, da vem ...
il ne s'agit plus de discourir, il faut agir ne gre več za razpravljanje, treba je delati, nekaj napraviti, ukreniti
s'agissant de z ozirom na, glede na, kar se tiče, ker gre za
il s'agit de savoir si ... vprašanje je, če ...

agírati àgīrām (lat. agere)
1. agirati, delovati, delati: agirati u društvu
2. gestikulirati: agirati rukama
3. igrati vlogo: glumci su agirali svaki svoju ulogu

agire v. intr. (pres. agisco)

1. delati, ukrepati, ravnati:
agire d'amore e d'accordo ravnati sporazumno
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati
agire da delinquente ravnati kot hudodelec

2. delovati:
l'iniezione ha agito subito injekcija je takoj delovala

3. gled. igrati, nastopati:
la Compagnia agisce al Teatro stabile igralska družina nastopa v stalnem gledališču

4. pravo
agire qcn. koga tožiti

angreifen^*

1. napasti, napadati

2. Gesundheit, Metalle, Vorrate, Gelder: načenjati, načeti, Technik Metalle: nažirati, korodirati; die Gesundheit, das Herz: ogrožati, ogroziti, die Augen (reizen) dražiti; angegriffen werden korodirati, biti ogrožen

3. (anfassen) prijemati, prijeti, sich ([rauh] rau) angreifen biti (hrapav) na otip; mit angreifen poprijeti (za delo), pomagati

4. (etwas in Angriff nehmen) lotiti se česa

5. (Wirken) Kraft: delovati, učinkovati, in einem Punkt, an der Grundfläche: prijemati kaum/nicht angegriffen werden biti obstojen; rasch angegriffen werden biti neobstojen

ansprechen^*

1. (anreden) ogovoriti, nagovoriti, ogovarjati, nagovarjati; (sich wenden an) obračati se na, an Gefühle: apelirati na, Probleme: načenjati, nakazati; ansprechen um prositi za; ansprechen als označiti, označevati kot

2. (gefallen) biti všeč (komu), pritegniti (koga)

3. reagirati, odzvati se (tudi Technik), Technik Schalter, Relais: vklopiti se, delovati; ansprechen auf reagirati na; auf eine Therapie: terapija učinkuje, prijemlje

arbeiten delati, Maschinen usw.: delovati; (gären, aufgehen) ein Teig: vzhajati, Most: vreti, Holz: delati, napenjati se; ([fertigstellen] fertig stellen) narediti, delati; arbeiten in vdelati; es arbeitet in figurativ vre v

behave [bihéiv] neprehodni glagol & povratni glagol
vesti se, obnašati se; delovati (stroj)

behave yourself! bodi spodoben!
to behave towards s.o. dobro s kom ravnati
to behave well dobro delovati (stroj)
well-behaved lepega vedenja