dédič, dédinja heredero m , -ra f ; sucesor m , -ra f
edini dedič heredero universal
verjetni dedič presunto heredero
zakoniti dedič heredero legítimo
postaviti za dediča instituir (por) heredero a alg
Zadetki iskanja
- dedinj|a [é] ženski spol (-e …) die Erbin, ➞ → dedič
nujna dedinj die Noterbin, die Pflichtteilsberechtigte - dédinja heiress; inheritress; inheritrix
poročiti dédinjo to marry an heiress - dédinja héritière ženski spol
- dédinja ž baštinica, nasljednica (-sled-): edina dedinja posestva
- dédinja -e ž., спадкоє́мниця -і ж., спадкоє́миця -і ж.
- nujna dedinja [é] ženski spol pravo die Pflichtteilsberechtigte
- devisee [devizí:] samostalnik
dedič, dedinja (po oporoki) - Erbin, die, (-, -nen) dedinja
- erēde m, f dedič, dedinja:
erede testamentario oporočni dedič
erede necessario nujni dedič
lasciare, nominare qcn. erede imenovati koga za dediča - Goldfisch, der, Tierkunde zlata ribica; figurativ bogato dekle, dedinja
- heiress [ɛ́əris] samostalnik
dedinja - heredera ženski spol dedinja
- hērēs -ēdis, m f (prim. gr. χῆρος oropan, gr. χήρα vdova, gr. χῆτος in χάτις pomanjkanje, gr. χωρίς ločeno, gr. χωρίζω ločim)
1. kot m dedič, kot f dedinja; heredem esse (alicuius ali alicui) Ci. ep., Q., Suet., aliquem heredem relinquere Ci., Val. Max., Plin. iun., Suet., heredem aliquem facere, factitare, instituere, scribere Ci. idr., koga za dediča postaviti, heredes (heredem Q.) sequi H. dedičem (dediču) pripasti, h. omnium bonorum L. ali h. ex libella Ci. ep. ali ex asse Q., Mart., Plin. iun. ali h. primus Ps.-Q. glavni (prvi) dedič, dedič vse zapuščine, h. secundus Ci. ep., S., T., Suet. drugi (nadomestni) dedič (če glavni dedič dediščine ne more ali noče nastopiti), h. ex tertia parte Ci. ali ex triente Suet. dedič zapuščinske tretjine, h. ex dodrante N. tričetrtinski dedič, h. quartae partis H., h. necessarius Plin. iun., h. suus Dig. naravni dedič, dedič po rojstvu; sg. kolekt.: nec multus intra limen heres est Sen. rh.; o ženskah: Dig., heres erat filia Ci., testamento fecit heredem filiam Ci., cur (mulier) virgini Vestali sit heres, non sit matri suae? Ci., clara heres Ven.
2. metaf.
a) dedič, dedinja, naslednik —, naslednica v čem: Academiae Ci., regni L., heres laudis amica tuae O., paterni odii T.
b) šalj. = lastnik, posestnik, gospodar: abstuli hanc quoius heres numquam erit Pl.
c) = stolō: (alui) innumero herede prosint Plin.
č) pesn. = podrast: quin gemino cervix herede valentior esset O. z dvema podraslima vratovoma (nam. odsekanega).
Opomba: Star. acc. sg. hērem: Naev. fr. - héritier, ère [-tje, ɛr] masculin, féminin dedič, dedinja
héritier présomptif zakoniti dedič
héritier légitime, principal, universel zakoniti, glavni, splošni dedič
faire son héritier de quelqu'un določiti koga za svojega dediča - heritress [héritris] samostalnik
dedinja - inheritress [inhéritris] samostalnik
dedinja - inheritrix [inhéritriks] samostalnik
dedinja - lēgātārius 3 (lēgātum)
1. komur je v oporoki kaj oporočeno (zapuščeno, določeno): mulier Icti.; od tod subst. lēgātārius -iī, m imetnik volila, legatar, dedič: Suet., Icti.; lēgātāria -ae, f imetnica volila, legatarka, dedinja: Icti.
2. v oporoki naročen, z oporoko določen: privatorum memoris legatariae editiones parentant Tert. - nàsljednica ž, násljednica (ijek.), nàslednica ž, nàslednica ž (ek.)
1. dedična, dedinja
2. naslednica