Franja

dedič [é] moški spol (-a …) der Erbe; -erbe (kmetije Anerbe/Hoferbe, prestola Thronerbe, domnevni Putativerbe, glavni Haupterbe, nadomestni Ersatzerbe/Nacherbe, oporočni Testamentserbe, putativni Scheinerbe, univerzalni Alleinerbe/Universalerbe, zakoniti Intestaterbe)
nujni dedič der Noterbe, der Pflichtteilsberechtigte ( ein -r)
pred zapustnikom umrli dedič der Vorverstorbene
določitev dediča die Erbeinsetzung
nadomestitev dediča die Nacherbschaft
namestnik dediča/volilojemnika der Nachberufene
vpis nadomestnega dediča der Nacherbenvermerk
brez dediča/dedičev erbenlos
skupnost dedičev die Erbengemeinschaft

dédič heir; inheritor; legatee; successor

brez dédiča heirless
nujni dédič heir in tail
edini dédič the sole heir (ženski spol heiress)
morebitni, domnevni dédič heir presumptive
pravi dédič rightful heir
dédič prestola heir (ali successor) to the throne
dédič po stranski liniji heir collateral
sodedič joint-heir
zakoniti dédič heir-atlaw, heir apparent, heir general
legitimni dédič krone the rightful heir to the crown
določiti koga za svojega dédiča to appoint someone one's heir

dédič héritier moški spol , successeur moški spol ; légataire moški spol

oporočni dedič héritier testamentaire
glavni, univerzalni dedič héritier universel

dédič (-a) | -inja (-e) m, f erede:
biti dedič premožeja essere erede del patrimonio, ereditare il patrimonio
določiti dediča, imenovati za dediča nominare erede
pren. duhovni dedič erede spirituale
jur. nujni dedič erede necessario
jur. zakoniti dedič erede legittimo

dédič m baštinik, nasljednik (-sled-): dedič premoženja

dédič, dédinja heredero m , -ra f ; sucesor m , -ra f

edini dedič heredero universal
verjetni dedič presunto heredero
zakoniti dedič heredero legítimo
postaviti za dediča instituir (por) heredero a alg

dédič -a m., спадкоє́мець -мця ч.

dédič -a m (-dinja -e ž) moştenitor

nadomestni dedič moški spol pravo der Nacherbe, Ersatzerbe
vpis nadomestnega dediča der Nacherbenvermerk

nujni dedič [é] moški spol pravo der Noterbe, der Pflichtteilsberechtigte (ein -r)

bȁštinīk m
1. dedič
2. posestnik zemlje, lastnik očetne zemlje

beneficiary [benifíšəri]

1. samostalnik
beneficiat; koristnik, dedič

2. pridevnik
nadarbinski

devisee [devizí:] samostalnik
dedič, dedinja (po oporoki)

Erbe¹, der, (-n, -n) dedič

erēde m, f dedič, dedinja:
erede testamentario oporočni dedič
erede necessario nujni dedič
lasciare, nominare qcn. erede imenovati koga za dediča

heir [ɛə] samostalnik
dedič

to appoint s.o. one's heir imenovati koga za dediča
heir apparent; ali heir-at-law; ali heir general zakoniti dedič
heir of the body pravi dedič
heir collateral dedič po stranski liniji
heir presumptive morebitni dedič, domnevni dedič
heir in tail nujni dedič
heir to the throne prestolonaslednik

hērēs -ēdis, m f (prim. gr. χῆρος oropan, gr. χήρα vdova, gr. χῆτος in χάτις pomanjkanje, gr. χωρίς ločeno, gr. χωρίζω ločim)

1. kot m dedič, kot f dedinja; heredem esse (alicuius ali alicui) Ci. ep., Q., Suet., aliquem heredem relinquere Ci., Val. Max., Plin. iun., Suet., heredem aliquem facere, factitare, instituere, scribere Ci. idr., koga za dediča postaviti, heredes (heredem Q.) sequi H. dedičem (dediču) pripasti, h. omnium bonorum L. ali h. ex libella Ci. ep. ali ex asse Q., Mart., Plin. iun. ali h. primus Ps.-Q. glavni (prvi) dedič, dedič vse zapuščine, h. secundus Ci. ep., S., T., Suet. drugi (nadomestni) dedič (če glavni dedič dediščine ne more ali noče nastopiti), h. ex tertia parte Ci. ali ex triente Suet. dedič zapuščinske tretjine, h. ex dodrante N. tričetrtinski dedič, h. quartae partis H., h. necessarius Plin. iun., h. suus Dig. naravni dedič, dedič po rojstvu; sg. kolekt.: nec multus intra limen heres est Sen. rh.; o ženskah: Dig., heres erat filia Ci., testamento fecit heredem filiam Ci., cur (mulier) virgini Vestali sit heres, non sit matri suae? Ci., clara heres Ven.

2. metaf.
a) dedič, dedinja, naslednik —, naslednica v čem: Academiae Ci., regni L., heres laudis amica tuae O., paterni odii T.
b) šalj. = lastnik, posestnik, gospodar: abstuli hanc quoius heres numquam erit Pl.
c) = stolō: (alui) innumero herede prosint Plin.
č) pesn. = podrast: quin gemino cervix herede valentior esset O. z dvema podraslima vratovoma (nam. odsekanega).

Opomba: Star. acc. sg. hērem: Naev. fr.

héritier, ère [-tje, ɛr] masculin, féminin dedič, dedinja

héritier présomptif zakoniti dedič
héritier légitime, principal, universel zakoniti, glavni, splošni dedič
faire son héritier de quelqu'un določiti koga za svojega dediča

heritor [héritə] samostalnik
dedič
škotsko, pravno zemljiški posestnik

inheritor [inhéritə] samostalnik
dedič