Franja

drz|en (-na, -no)

1. kühn

2. (samozavesten) forsch; vožnja: frech, nastop, vprašanje, odgovor: keck, obenem koketen: [keß] kess

3. glede na nevarnost: (drzno pogumen) wagemütig, verwegen; (vratolomen) waghalsig, tollkühn; (tvegan) gewagt

4. glede na modo: moški: keck, ženske: [keß] kess; (izzivalen) frech, (pretirano drzen) verwegen

5. glede na moralo: gewagt (ljubezenski prizor eine gewagte Liebesszene, šala/vic ein gewagter Witz)

6. (predrzen, rahlo nesramen) unverfroren, frech; (predrzno odločen) draufgängerisch; (nesramen) [naßforsch] nassforsch

dŕzen bold; daring; hardy; audacious; courageous

neumno dŕzen foolhardy
dŕzno dejanje a deed of daring
dŕzno početje a bold (ali hazardous ali venturesome) enterprise
dŕzno tvegati za kaj to put a bold face on something
nevednost je dŕzna, kjer se vednost obotavlja fools rush in where angels fear to tread

dŕzen (-zna -o) adj.

1. audace, temerario (tudi ekst.)

2. sfrontato, sfacciato, impertinente

dŕzen -zna -o, komp. drznejši
1. odvažan, neustrašljiv: drzen akrobat
2. drzak, bezočan: fant je drzen v besedah
3. smion: -i sklepi; -a metafora

dŕzen audaz, osado; arrojado ; (neustrašen) intrépido

nepremišljeno drzen temerario

dŕzen prid., смі́ли́вий прикм., відва́жний прикм.

dŕzen -zna -o prid.
1. îndrăzneţ, dârz, cutezător, temerar, viteaz
2. obraznic

acock [əkɔ́k] povedkovnik pridevnik
po strani (klobuk)
figurativno izzivalen, drzen

adventurous [ədvénčərəs] pridevnik (adventurously prislov)
pustolovski, špekulantski; drzen, smel; nevaren, tvegan

barbián, ana pogumen, drzen, strumen

animoso agg.

1. pogumen, srčen, drzen; jeznorit, divji, ognjevit (žival):
un cavallo animoso jeznorit konj

2. sovražen

animōsus 3, adv. -ē(animus)

1. poln srčnosti, srčen, pogumen, isker, drzen, izzivajoč, silovit, viharen: timidos... odisse solemus, fortes et animosos... servare cupimus Ci., fortis et animosus vir Ci., rebus angustiis animosus atque fortis appare H., a. Priamides Hector H., comes animosior quam auctor L., animosus in armis O., equus animosus, animosi quadrupedes O., animosum pectus (equorum) V., animosior senectus Ci., animosius virginis factum Val. Max., animosa signa Pr. srčnosti polni kipi, a. frigus Stat. bridkost, združena s pogumnim zaupanjem, a. guttura O. drzno grlo, dictum a. Sen. ph., animose vivere Ci. v sebe samega upajoč, id animose et fortiter fecerunt Ci., animose paupertatem ferre, vulnera sua animosius retractare Sen. ph.; enalaga: bella animosa gerere O., pericula a. Mart.; z abl. instrumenti = ponašajoč se s čim, ponosen na kaj: spoliis animosa O., vestra parens, vobis animosa creatis O. ponosna, da sem vaju rodila, versis animosum equis Parthum dicere H.; pesn.: animosi Euri V. ali animosus ventus O. viharni (vihravi).

2. strasten, vnet, ki mu ni žal stroškov (denarja): corruptor T., homo Cod. Th., Fides Prud., animosiorem eius rei emptorem esse Dig., animose liceri Dig., animosius... solvitur votum Sen. ph., errores suos animosius defendere Aug., animosissime comparare gemmas Suet.

ardimentoso agg. drzen, pogumen

ardito

A) agg.

1. pogumen, drzen, smel, nepremišljen; nesramen, predrzen:
comportamento ardito nepremišljeno ravnanje
complimento ardito predrzen kompliment
farsi ardito opogumiti se
farsi ardito di drzniti si

2. pren. nov, izviren:
immagine ardita izvirna prispodoba

3. toskansko strm:
strada ardita strma pot

B) m hist. ardit, jurišnik

aristofanesco agg. (m pl. -chi)

1. lit. aristofanski

2. drzen, ujedljiv, satiričen:
umore aristofanesco ujedljivo razpoloženje

arriscado drzen, smel; ohol, nadut; skalnat, strm

arrogō (adrogō) -āre -āvī -ātum

1. še enkrat (po)vprašati koga za kaj, zastran česa: Venus haec volo adroget te Pl.

2. drž.pr.
a) z rogacijo = na podlagi svetovanega zakona pridati oblastniku še enega oblastnika: consuli... dictatorem adrogari haud satis decorum visum est patribus L.
b) na podlagi državnega pooblastila posinoviti kako odraslo in samostojno osebo (prim. arrogātiō 1.): Gell., Aur., G., Ulp. fr.

3. pren.
a) sibi aliquid adrogare (pri)lastiti si, (pri)svojiti si kaj: non mihi tantum derogo, tametsi nihil adrogo Ci., mihi non sumo tantum neque adrogo Ci., quod ex aliena virtute sibi adrogant S., nec sibi cenarum quivis temere adroget artem H., nihil adrogabo mihi nobilitatis aut modestiae T.
b) (redkeje in samo pesn.) adrogare alicui aliquid komu (čemu) kaj doda(ja)ti, da(ja)ti, podeliti (podeljevati): fortuna... optatum peractis imperiis (vladarskim dejanjem) decus (= vračilo od Partov ugrabljenih vojnih znamenj) adrogavit H., scire velim, chartis pretium quotus adroget annus H., nihil non adroget armis H. vse naj prepusti orožju = vse naj strahuje z orožjem. — Od tod adj. pt. pr. arrogāns (adrogāns) -antis, adv. arroganter (adroganter) prevzeten, ošaben, ohol, (pre)oblasten, (pre)drzen, brezobziren, domišljav: homines adrogantes Ci., dictum adrogans aut superbum Ci., ne... arrogans in praecipiendo populi beneficio videretur C., remisit Caesar adroganti moderatione T., pigritia arrogantior Q., factum arrogantius Suet., persuasio arrogantissima Ps.-Q., proverbium arrogantissimum Macr., arroganter facere C., adroganter dicere aliquid, scribere ad aliquem, respondere Ci., adroganter consulere in deditos T., ne quid adrogantius videar facere Ci., arrogantius uti gloriā artis Plin., arrogantius et elatius praefarī Gell.; redko z dat.: adrogans minoribus T. do nižjih; arrogans est z inf. = priča o domišljavosti: timerem, ne arrogans esset ob ea laudare, ob quae... Plin. iun.; subst. arrogāns -antis, m oblastnež, predrznež, domišljavec: Vulg.

arrojado drzen, pogumen

assuré, e [asüre] adjectif gotov, siguren, zagotovljen, odločen, varen; zavarovan (contre proti); figuré drzen, samozavesten, brez strahu; masculin, féminin zavarovanec, -nka

mal assuré negotov
succès masculin assuré zagotovljen uspeh
les assurés sociaux socialni zavarovanci
être assuré tous risques biti zavarovan proti vsem nezgodam
tenez pour assuré qu'elle viendra boditi trdno prepričani, da bo prišla

atrevido drzen, tvegan, kočljiv