Franja

drgnjenj|e srednji spol (-a …) das Reiben; das Scheuern
odpadek pri drgnjenju tehnika der Abrieb
odpornost proti drgnjenju tehnika die Abriebfestigkeit

dŕgnjenje rubbing; chafing; friction

dŕgnjenje frottement moški spol , friction ženski spol , frottage moški spol

dŕgnjenje (-a) n fregamento, strofinamento, strofinio, stropiccio

dŕgnjenje s trljanje

dŕgnjenje frotación f ; frotadura f ; frotamiento m ; frote m ; (masaža) fricción f

Abreibung, die, (-, -en) drgnjenje, otiranje; jemandem eine Abreibung verpassen pretepsti, premikastiti (koga); (ausschimpfen) ozmerjati (koga)

Abrieb, der, (-s, -e) drgnjenje, odrgnjenje, obraba; (das Abgeriebene) odpadek pri drgnjenju

affrictus (adfrictus) -ū, m (affricāre, adfricāre) drgnjenje, natiranje: Sen ph., Plin.

attrītus (adtrītus) -ūs, m (at-, adterere)

1. drgnjenje, trenje, otiranje: pinnarum et feminum attritu Plin., apri tela (čekane) sua attritu acuentes Sen. ph., att. aeris, magnorum inter se corporum Sen. ph., lateribus attritu exulceratis Sen. ph. prežuljene; ob kaj? z gen.: (sues) indurantes adtritu arborum costas Plin.

2. pren. vnetje kože (zaradi drgnjenja): ulcera ex adtritu facta Plin., sedis vitia et adtritus Plin.

Opomba: Dat. sg. atritu: Plin. (II, 107, 239).

dēfricātiō -ōnis, f (dēfricāre) drgnjenje, otiranje: Cael.

dētersiō -ōnis, f (dētergēre) drgnjenje, otiranje: Cael.

dētrīmentum -ī, n (dēterere)

1. odrgnina, drgnjenje, opilek: limae tenuantis Ap., sumit (vomer) per detrimenta fulgorem Isid.

2. pren. izguba, škoda, okvara, upad, oslabitev: rei publicae Ci., adficere illum detrimentis Ci. škodo storiti, d. militum, Africani exercitūs C., sine ullo detrimento exercitūs N., Vell., detrimenta rei familiaris Auct. b. Alx., detrimentum regiae maiestatis Cu., cutis Tert. — Pogosto: detrimentum capere, accipere, facere Ci. škodo trpeti, imeti, na škodi biti, detrimentum existimationis facere N., capere aliquid detrimenti in aliqua re Col., detrimentum importare Ci. ali afferre Ci., C. ali detrimenta inferre C., Hirt. škodo prizade(ja)ti, detrimentum reconciliare, sarcire C. škodo popraviti, poravnati, alicui detrimento esse C. komu v škodo biti; poseb. v stalnem besedilu (drž.pr.), s katerim je senat pozival konzula (oba ali le enega), naj se izvoli diktatorja oz. tistega, ki bo prevzel neomejeno oblast: videret (Pompeius), ne quid res publica detrimenti caperet ali provideant (consules), ne quid res publica detrimenti accipiat Ci., dent operam consules, … ne quid res publica detrimenti capiat C., darent operam consules, ne quid res publica detrimenti caperet S., ut, quae forma senatus consulti ultimae semper necessitatis habita est, Postumio, alteri consulum, negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L., consulis ius, cuius vigiliis niteretur, ne quod res publica detrimentum caperet T.; occ.
a) poraz (v vojni): belli detrimenta Hirt., detrimenta accipere C. poražen biti.
b) izguba denarja in blaga: aestimare cuiusque detrimentum T. (pre)ceniti … škodo po požaru, explent detrimenta (po rubežu izgubljeno imetje) muneribus Iust., ex magnis detrimentis (po velikih izgubah pri igri) … paulatim retractus est Suet.

3. met. detrimenta ergastuli Ca. pohabljenci iz delavnice.

frotación, -dura ženski spol, -miento moški spol trenje, drgnjenje

frecáre -ări f

1. drgnjenje, loščenje

2. gnetenje, mesenje

fregagione f pog. drgnjenje, masiranje

fregamento m drgnjenje

fregamiento moški spol trenje, drgnjenje

fregata¹ f

1. drgnjenje, loščenje:
dare una fregata ai mobili pobrisati pohištvo

2. pog. prevara, ukana:
mi son preso una gran fregata pošteno so me potegnili

fregatura f

1. drgnjenje; odrgnina, raza, praska:
un pavimento pieno di fregature pod, poln odrgnin

2. pog. prevara, ukana:
dare una fregatura a qcn. okoli prinesti koga, potegniti koga
prendere una fregatura nasankati

3. pog. ovira, neprilika