Franja

celot|en [ô] (-na …) (kompleten) ganz, gänzlich; (polnoštevilen) vollzählig, voll; (vse skupaj) gesamt, Gesamt- (izdaja die Gesamtausgabe, vrednost der Gesamtwert, družba die Gesamtgesellschaft, produkcija die Gesamtproduktion, slika das Gesamtbild, škoda der Gesamtschaden, gospodarstvo die Gesamtwirtschaft, število die Gesamtzahl)
celotno družben gesamtgesellschaftlich
celotno gospodarski gesamtwirtschaftlich
(splošen) global; (celovit) ganzheitlich
pravo prisilna izvršba na celotno premoženje die Generalexekution
➞ → tudi ➞ cel, celokupen

celóten total, whole, entire; complete

celotno (prislov) on the whole

celôten total, entier, complet

celôten (-tna -o) adj. tutto, completo, intero, pieno:
naročiti celotno zbirko ordinare la collana completa

celôten -tna -o sveukupan, cjelokupan (ce-): -a izdaja Vukovih spisov

celôten total; entero, completo

celotni znesek importe m (ali suma f) total

celôten |o prejemku, teži, ceni| prid., валови́й прикм., зага́льний прикм., цілкови́тий прикм.

celôten -tna -o prid. întreg, integral, total

aggregate¹ [ǽgrigit, -geit]

1. pridevnik
nakopičen, celoten; združen

aggregate amount celotni, skupni znesek
aggregate sales celotni promet

2. samostalnik
skupek, agregat

in the aggregate v celoti

all¹ [ɔ:l] pridevnik
cel, ves, celoten

all the country vsa dežela
all very cushy udoben, prijeten
all day long ves dan
at all events v vsakem primeru
on all fours po vseh štirih
to be on all fours with s.o. povsem se s kom strinjati
to all intents and purposes v vsakem pogledu
all my life vse življenje
by all means vsekakor
once for all enkrat za vselej
to sit up till all hours of the night dolgo bedeti
all sorts (ali kinds) of vse mogoče
to turn in all standing leči popolnoma oblečen
not for all the world za nič na svetu

all-in [ɔ́:lin] pridevnik
celoten, totalen

all-in fighting boj na življenje in smrt, do zadnjega diha
all-in cost celotni stroški
all-in insurance zavarovanje proti vsem nezgodam

cȉo cijèla cijèo, dol. cȉjelī -ā -ō (ijek.), cȅo céla célo, dol. cêlī -ā -ō (ek.)
1. ves: cio narod, dan, svijet, svet; cijeli svijet, celi svet zna, priča, govori
2. cel: cijeli broj; odijelo je još potpuno cijèlo; odelo je još potpuno célo; staklo je -o
3. celoten, nenačet: cijela voda; -a zemlja ledina
4. čist: -o vino vino brez vode; -o zlato

cjelòkupan -pna -o (ijek.), celòkupan -pna -o (ek.) celoten

cjelòvit -a -o (ijek.), celòvit -a -o (ek.)
1. celoten, cel: -a stvaralačka snaga
2. popoln: -a predstava o pjesniku
3. cel, nedotaknjen: cjelovit gradski bedem

collective¹ [kəléktiv] pridevnik (collectively prislov)
zbran, celoten, združen, kolektiven

slovnica collective noun skupno ime
collective farm zadružno gospodarstvo, kolhoz

complessivo agg. skupen; celoten; splošen

complēto

A) agg.

1. popoln, celoten, kompleten

2. poln, polno zaseden:
vettura completa polno (zasedeno) vozilo

3. popoln, totalen:
fiducia completa popolno zaupanje

B) m

1. polna zasedenost:
al completo, al gran completo polno zaseden

2. obl. komplet:
completo estivo poletni komplet
completo da sci smučarski komplet

completo popoln, celoten, kompleten; zaseden; poln; temeljit; mnogostranski

un traje completo kompletna obleka
estar completo biti polnoštevilen

continuō -āre -āvī -ātum (continuus)

I.

1. pritakniti (pritikati), stakniti (stikati), prisnovati (prisnavljati), sklopiti (sklapljati), (z)vezati, zvrstiti (zvrščati): c. scuta inter se L., binas aut amplius domos c. S. drugo ob drugi graditi, quā (domo) Palatium et Maecenatis hortos continuaverat T., dein pons continuatus (est) T. se je dogradil; pesn.: in quā (tabelā) vicisse est continuasse suos (lapillos) O. svoje (tri kamenčke) zvrstiti; pogosto med. pritakniti se, stakniti se, skupaj držati se, zdržema teči, pt. pf. continuātus 3 tudi zdržema tekoč, zdržen, zvezen, celoten, nedeljen: atomi cohaerescunt inter se et aliae alias apprehendentes continuantur Ci., priusquam continuarentur hostium opera L. preden bi se utrdbe krog in krog sklenile, tauri solent diversi assistere clunibus continuati Varr. tesno z ledji drug za drugim stikajoč se, fecerisne ante rostra pontem continuatis tribunalibus? Ci., divinus et continuatus spiritus Ci., omni naturā cohaerente et continuatā Ci.; z dat. pritakniti (pritikati) kaj čemu, stakniti (stikati) kaj s čim; act.: lateri c. latus O. pritisniti (pritiskati) k …; pass.: ut neque … aedificia moenibus continuarentur L. da se ne bi … poslopja gradila tik do obzidja; med.: (aër) et mari continuatus et iunctus est Ci. se stika … z morjem, alicui montibus continuata videntur nemora Cu. da se pritikajo, Suionibus Sitonum gentes continuantur T. Sujonov se dotikajo, s Sujoni mejijo; pren. stakniti (stikati), (z)vezati: continuare verba, verba verbis aut nomina nominibus Q., plura continuata verba Ci., continuata coniunctaque verba Ci., verbis continuandis vocem quoque iungere oportet Corn.

2. occ.
a) zdržema nadaljevati, razširiti (razširjati), zaokrožiti (zaokroževati) svoje zemljišče z nakupom sosednjih: tellus hinc ardua celsos continuat colles Lucan., c. agrum, fundos, iugera Ci., agros H., ingens cupiditas agros continuandi L.; pesn.: si Mygdoniis regnum Alyattei campis (abl.) continuem H. če bi Aliatovo kraljestvo nadaljeval z migdonijskimi poljanami = če bi (bogati) Lidiji pripojil (tolsto) Frigijo.
b) isti predmet nepretrgoma ponavljati, nadaljevati: dochmius iteratus aut continuatus Ci. —

II. pren.

1. (časovno) nadaljevati, ne prenehati, ne prekiniti, drugo za drugim delati; privrstiti (privrščati), prisnovati (prisnavljati) kaj čemu, med. neposredno slediti ali nastopiti (nastopati) za čim, vrstiti se: Suet., cursitat hospes continuatque dapes H. prinaša jed za jedjo, c. tres siseres edendo Plin. zapored jesti, militiam, hiemando bellum L., pacem T., dies noctesque potando H. dan in noč popivati, dies theatro T. več dni zapored v gledališču sedeti, imperium et scelera T. (še) nadalje vladati in hudodelstva početi, solitam reverentiam in populum Romanum T., segnem Nomium fortemque Mimanta continuat ferro Stat. poseka zapored z mečem, continuata motio Ci. neprekinjeno, continuatum iter, opus C., continuatum incendium L. neprestan, continuata funera L. skoraj zaporedni pogrebi, continuatus labor Cu.; z dat.: c. transcendendo media summa (najvišja mesta) imis L., ei (sc. aedilitati) praeturam Vell.; med.: paci externae continuatur discordia domi L., aliis somno mors continuata est L., alterius mors somno continuata est Sen. ph., hiemi continuatur hiems O., cum damna damnis continuarentur T.; brez dat.: ubi tantum luctūs continuatur Ci. kjer se venomer kopiči toliko žalosti, si febris continuatur ali (act. intr.) continuat Cels. če traja, če ne preneha.

2. occ.
a) (o oblastniku) službo še naprej opravljati, svoj uradni posel še naprej vršiti (izvrševati), ostati v službi še naslednje leto: magistratum S., Fabius continuat consulatum L., c. alterum ali undecimum consulatum Vell., tribunatum Vell.
b) (o ljudstvu ali starešinstvu) podaljš(ev)ati komu oblastništvo še za eno leto, potrditi koga v službi še za eno leto: c. alicui consulatum, tribunatum L., alicuius honorem (častno službo) Val. Max.; v pass.: Philopoemeni continuatur magistratus L., dantur imperia et continuantur Ci., ne maximum imperium in una familia continuaretur Val. Max. da ne bi … leto za letom ostalo. — Od tod

1. adv. pt. pr. continuanter v nepretrgani vrsti, zdržema, zapovrstjo: Eccl.

2. adj. pt. pf. continuātus 3 nepretrgan, neprekinjen, zdržen, neprestan: rerum gestarum gloria continuata Ci., continuatissimae curae Sid.; adv. continuātē v nepretrgani vrsti, zapored(oma), zapovrstjo: P. F.

cūnctus 3 (najbrž iz *concitos = concitus od glag. concieō, osnovni pomen torej „sklican“, „zbran“; prim. st.lat. acc. pl. conctos = cunctos: Carmen arvale; po drugih [a manj verjetno] cūnctus iz coniūnctus, cōiūctus) skupen, celoten, ves, vesoljen, v pl. vsi skupaj, sleherni, vsi, kar jih je (prim.: cuncti significat quidem omnes, sed coniuncti et congregati, at vero omnes etiam si diversis locis sint P. F.). Sg. le pri kolekt. in abstr. imenih: c. Aegyptus, Asia, Italia Ci., Gallia C., Graecia N., civitas Ci., S., res publica, urbs, contio, plebs, populus, equester ordo, senatus Ci., plebes S., vis S. fr., orbis terrarum, pubes, gens V., vulgus H., senatus populusque L., cuncto concepit corpore flammam Cat., c. regio Ap., fac cunctam istam gratiam Pl. popolno; v pl.: dedunt se cuncti Pl., Siculi cuncti ad me venerunt Ci., cui senatus cuncta populi arma commiserat Ci., centuriis cunctis renuntiatus sum Ci. ali cunctis senatūs sententiis hostis iudicatus est Ci. soglasno, c. oppida C., cuncti ad eum opprimendum consenserunt N., ita Mario cuncta procedere S. ali cuncta simul agere S. ali cuncta administrare S. vse skupaj, cuncta putas unā virtute minora H., cunctaque miratur O., Tiberius cuncta per consules incipiebat T.; subst. cūncta -ōrum, n skupnost, celota, vesoljnost, vse, pesn. in poklas. z gen.: viai cuncta Lucr., cuncta terrarum H., cuncta camporum, cuncta scelerum suorum T., cuncta mortalium T. vesoljnost človeških stvari, vse človeške stvari; subst. v spolu priličen gen.: cuncti hominum O. vesoljno človeštvo, cunctae provinciarum Plin.