Franja

Zadetki iskanja

  • citrar moški spol (-ja …) der Zitherspieler
  • cítrar joueur moški spol de la cithare, cithariste moški spol
  • cítrar (-ja) | -ka (-e) m, f muz. suonatore, suonatrice di cetra
  • cítrar -ja m svirač na citri, citraš
  • cítrar -ja m., цитри́ст -а ч.
  • citarista m, f (m pl. -ti) citrar, citrarka
  • citarista moški spol citrar
  • citharista -ae, m (gr. κιϑαριστής) citraš, citrar: Prisc., Aspendius c. Ci.
  • cithariste [ rist] masculin, féminin citrar, -ica
  • cìtrāš -áša m citrar
  • fidi-cen -cinis, m (fidēs1 in canere)

    1. citrar, brenkač na plunko: Val. Max., M., Socratem fidibus docuit nobilis fidicen Ci. ep.

    2. metaf. = lirik: Romanae fid. lyrae H. hunc ego … Latinus volgavi fidicen H., Pindaricae fidicen … lyrae O.
  • psaltēs -ae, m (gr. ψάλτης) igralec na strunsko glasbilo, glasbenik na strune, citráš, cítrar, tudi pevec: Eccl., contra cum psalte Pisia et cum Flora lurcare ac strepis Varr. fr., exponens psaltis se et geometris multa dicit dedisse Q., psaltas, chordacistas, sambucos, hydraulas M.
  • psīlocitharistēs (psilocitharista) -ae, m (gr. ψιλοκιϑαριστής) kdor samo igra na citre, ne da bi tudi pel, (zgolj) citraš, citrar: certabant enim et prosa oratione Graece Latineque ac praeter citharoedos chorocitharistae quoque et psilocitharistae Suet.
  • zitherist [zíɵərist] samostalnik
    glasba citrar(ka)
  • цитри́ст -а ч., cítrar -ja m.
  • Phēmius -iī, m (Φήμιος) Fémij, slavni citrar z Itake; od tod apel. = dober citrar: O.
  • Arīōn, redkeje Arīō, -onis, acc. -onem in(pesn.)-ona, m (Ἀρίων) Arion,

    1. ditirambik in citrar iz Metimne na Lesbu (ok. l.600), ljubljenec korintskega tirana Periandra, po mitu ga je delfin rešil na Tenarsko predgorje: Ci., V., O. idr. Od tod adj. Arīonius 3 (Ἀριόνιος) Arionov: nomen O., lyra O., Pr.

    2. pitagorejec, Platonov sodobnik: Ci., Val. Max.

    3. govoreči in vedežujoči konj, ki ga je Neptun podaril Adrastu: Cl., vocalis Pr., Adrasteus Stat.
  • Dionȳsius2 -iī, m (Διονύσιος) Dionizij, grško moško ime. Poseb.

    1. D. superior Ci. ali prior N. Dionizij starejši iz Sirakuz, roj. l. 431; po zmagovitih bojih s Kartažani je postal l. 406 tiran v Sirakuzah; umrl l. 367: L., Val. Max., Iust., Gell.

    2. Dionizij mlajši, sin in naslednik 1.; na njegovem dvoru je bival Platon. L. 357 ga je izpodrinil Dion, l. 343 še Timoleont, potem je živel kot izgnanec in reven šolnik v Korintu: N., Val. Max., Iust.

    3. D. Hērācleōtēs Dionizij iz Herakleje, Zenonov učenec, najprej stoik, potem epikurejec (v Ciceronovem času): Ci.

    4. tebanski glasbenik citrar: N.

    5. Cassius D. Kasij Dionizij iz Utike; ok. l. 60—50 je prevajal spis o poljedelstvu Magona iz Kartagine: Varr., Col.

    6. D. Magnēs Dionizij iz Magnezije, azianski govornik v Ciceronovem času: Ci.

    7. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

    8. izobražen Ciceronov suženj: Ci. ep.

    9. ime sužnja: H.

    10. grški zdravnik: Plin.
  • pulsātor -ōris, m (pulsāre)

    1. trkalec na vrata ali pri kom kot terjalec: Aug., improbus Sid., aurium mearum Aug.

    2. brenkalec: citharae Val. Fl. citraš, citrar, kitarist.
  • κιθαριστής, οῦ, ὁ (κιθαρίζω) citrar, citralec.
Število zadetkov: 21