Franja

brezpogoj|en [è, ó] (-na, -no) bedingungslos; unbedingt; (nujen) zwingend; ljubezen ipd.: unbeschränkt; v znanstvenem jeziku tudi: nichtkonditionell

brezpogójen unconditional; unreserved; without reservations (ali stipulations); absolute; implicit

brezpogójna pokorščina unquestioning obedience
brezpogójna predaja unconditional surrender
brezpogojno unconditionally; without reserve; absolutely
brezpogójno se vdati to surrender unconditionally

brezpogójen absolu, sans restriction, sans réserve, sans condition, inconditionnel

brezpogójen (-jna -o) adj. incondizionato; assoluto:
zahtevati brezpogojno disciplino pretendere la disciplina assoluta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
brezpogojna kapitulacija resa incondizionata
biol. brezpogojni refleksi riflessi incondizionati

brezpogójen -jna -o bezuvjetan, bezuslovan

brezpogójen incondicional; sin condiciones

brezpogojna kapitulacija (predaja) capitulación f (rendtción f) incondicional

brezpogójen -jna -o prid. necondiţionat

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absolút -ă (-ţi, -te)

I. adj. absoluten, popoln, brezpogojen, neomejen

II. adv. popolnoma, vsekakor

III. n fil. absolutum

absolute¹ [ǽbsəl(j)u:t] pridevnik (absolutely prislov)
brezpogojen; neomejen; neodvisen
kemija čist; popoln

pravno decree absolute dokončna odobritev ločitve

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

bedingungslos brezpogojen

bȅzuslōvan -vna -o brezpogojen

bezùvjetan -tna -o (ijek.), bezùvetan -tna -o (ek.) brezpogojen

categorical [kætigɔ́rikəl] pridevnik (categorically prislov)
določen, brezpogojen; kategorijski

implicit [implísit] pridevnik (implicitly prislov)
namignjen, naznačen; vpleten; slep (vdanost); brezpogojen
matematika impliciran

incondicional brezpogojen, brezpogojno potreben

incondicional m zvest privrženec

inconditionné, e [ɛ̃kɔ̃disjɔne] adjectif brezpogojen; (oseba) prost, svoboden

incondizionato agg. brezpogojen; popoln:
resa incondizionata brezpogojna kapitulacija

incontrovertibile agg. nesporen; brezpogojen