Franja

bremeni|ti (-m) belasten; (biti v breme) zur Last fallen; (obtoževati) anlasten

bremeníti to load

bremeníti koga z delom to load someone with work
priča je bremenila obtoženca the witness was against the prisoner

bremeníti charger de, grever de quelque chose; peser sur quelqu'un, accabler quelqu'un

bremeníti (-ím) imperf.

1. (obteževati, obremenjevati) gravare, addebitare:
podjetje bremeni plačevanje anuitet l'impresa è gravata dal pagamento delle annualità

2. (obtoževati, dolžiti) accusare, incolpare; imputare:
priča ga bremeni pomoči pri tatvini il teste lo accusa di complicità nel furto

bremeníti -im
1. teretiti, opterećivati: izdatki za vojsko bremenijo državni proračun
2. teretiti, optuživati: priča ga bremeni pomoči pri tatvini

bremeníti -ím nedov., обтя́жувати -жую недок.

anhängen^*1 oklepati se (koga, česa), držati se (koga, česa), (belasten) obremenjevati, bremeniti; einem Glauben anhängen biti privrženec kakega prepričanja ipd.

apăsá apăs vt./vi.

1. pritiskati, pritisniti

2. tlačiti, zatirati

3. težiti, bremeniti

belasten obremenjevati, obremeniti; psychisch: težiti (koga); ein Konto: bremeniti

burden² [bə́:dn] prehodni glagol
(o)bremeniti, (na)tovoriti, (ob)težiti, naložiti, nakladati, naprtiti
figurativno zatirati, tlačiti; obdavčiti

computare

A) v. tr. (pres. cōmputo)

1. računati, izračunati

2. bremeniti, pisati v breme:
computare l'importo a qcn. bremeniti koga za znesek

B) v. intr. preračunati

encumber [inkʌ́mbə] prehodni glagol
ovirati, (o)bremeniti, otežiti, oteževati; preprečiti; zamešati, zaplesti; zadolžiti

incidere^*1 v. intr. (pres. incido) (influire, gravare) vplivati (na), bremeniti:
incidere sulla spesa bremeniti stroške

re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

2. metaf.
a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.

sollicitō -āre -āvī -ātum (sollicitus)

1. močno (silno) premakniti (premikati), (za)gibati, vzbuditi (vzbujati), stres(a)ti, pretres(a)ti, potres(a)ti, (za)majati, omajati, razmajati (razmajavati, razmajevati), razri(va)ti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti (večinoma le pesn.): (sc. mundum) sollicitare suis … ex sedibus Lucr., corpora sollicitata trepidant Lucr., sollicitare Manes totumque orbem O., stamina docto pollice O. ubirati strune, sollicitant alii remis freta V., rudibus remis sollicitavit aquas Cl., sollicitanda tellus V. ali ferro sollicitare humum Tib. (raz)orati, nequiquam spicula dextra sollicitat V., ne salebris sollicitentur apes Col.; v obscenem pomenu: inguina Petr., Mart., mentulam Mart. Klas. le

2. metaf.
a) (z)ganiti, sprožiti (sprožati) delovanje (dejavnost, aktivnost), narediti (delati) koga dejavnega (aktivnega), spraviti (spravljati) koga v dejavnost, aktivirati: myropolas omnes Pl. kupujoč nadlegovati vse dišavarje, kupovaje tiščati v vse dišavarje, arcu sollicitare feras O. goniti, poditi, loviti, pojati.
b) bolezensko oz. kako bolezen pretres(a)ti, (raz)dražiti, sprožiti (sprožati), vzbuditi (vzbujati), (vz)dražiti, stimulirati, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, (o)slabiti: alvum purgatione Cels., stomachum vomitu Cels., nulla varietate sollicitandus aeger est Cels., mala copia … aegrum sollicitat stomachum H. obtežuje želodec, tišči v želodcu.
c) močno (silno) pretres(a)ti, (o)majati, razmajati (razmajavati, razmajevati), v nered spraviti (spravljati), (z)motiti: sollicitare quietae civitatis statum L., ne pacem sollicitarent L.
d) vznemiriti (vznemirjati) koga, kaj, navda(ja)ti koga z nemirom (skrbjo, žalostjo, bolečino), prizade(va)ti komu skrb (zaskrbljenost, žalost, bolečino, težave ipd.), (u)žalostiti koga, povzročiti (povzročati) komu žalost (skrb), spraviti (spravljati) koga v žalost (skrb), nakopa(va)ti komu žalost (skrb), mučiti, trapiti, težiti, bremeniti, obremenjevati koga, skrbeti koga kaj: si quis dotatam uxorem habet, neminem sollicitat sopor Pl., quid te aliud sollicitat? Ter., libido et ignavia semper animum excruciant et semper sollicitant Ci., multa me sollicitant anguntque Ci., anxitudo semper ipsa se sollicitans Ci., aerumnā sollicitari Ci., haec cura me sollicitat Ci., ea cura quietos (sc. deos) sollicitat V., periculum sollicitabat (sc. mentes) L., me nullo sollicitante metu O., magnum bello sollicitare Iovem O., Helene non pluribus esset sollicitata procis O. mučena, (z)begana, trapljena, cor sollicitant facta nefanda meum Tib.
e) (raz)jeziti, (raz)dražiti (razdraževati), (raz)srditi: Iuppiter sollicitatus prava religione L., sollicitatque feros … hostes Lucan.
f) α) v negativnem pomenu vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), vnesti (vnašati) nemir (razburjenje) kam, med koga, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (za)mikati koga kaj, (na)ščuvati, podščuvati, dvigniti (dvigati), sprožiti (sprožati) upor (vstajo), (za)netiti upor (vstajo) (starejše pobuniti, vzbuniti), (raz)burkati, zvestobo koga omajati, drástiti, vabiti, privabiti (privabljati), (z)mamiti, primamiti (primamljati), zapelj(ev)ati, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga kam ali v kaj, nadlegovati: servitia urbana sollicitare S., sollicitatā plebe S., ad sollicitandas civitates, ad sollicitandos Haeduos C., sollicitatus ab Arvernis pecuniā C. podkupljen, pretio (za denar) sperare sollicitari posse animos egentium Ci., ei ad sollicitandos pastores Apulia erat attributa Ci., sollicitati … sunt dulcedine agrariae legis animi plebis L., hos (sc. Hilotas) quoque sollicitare spe libertatis existimabatur N., sollicitare deas O., ingentibus ipsam sollicitare datis O. dražiti k poltenosti (poželenju, nasladi, poltenemu razkošju), sollicitare matronam Sen. rh., forma, quae sollicitat oculos Sen. ph. mika, sollicitant haec toreumata furem Mart. privabljajo; pesn. s stvarnim obj.: donis pudicam sollicitare fidem, legitimam nuptae sollicitare fidem, sollicitare fidem, liminis astricti O. zapeljati, zmamiti, legitimos toros O., iudicium donis O. podkupiti; s prolept. obj.: ubi concubitūs primos (= ubi primum concubitūs) iam nota voluptas sollicitat V. brž ko že znana slast zopet draži k poltenosti (nasladi). Namen s praep.: servum … Fabricius ad venenum Habito dandum spe et pretio sollicitare coepit Ci., servitia ad eum (sc. Lentulum) eripiundum sollicitabant S., sollicitatis ad defectionem animis L., sollicitare ad se aves Plin., legatos Allobrogum tumultus Gallici excitandi causā a P. Lentulo esse sollicitatos Ci.; s finalnim stavkom: dixit se sollicitatum esse, ut regnare vellet Ci. ep. da je bil nujno pozvan, da so ga nujno pozvali, civitates sollicitant, ut in ea libertate … permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C. pozivajo, nagovarjajo, maritum sollicitat precibus, ne spem sibi ponat in arto O. prepričuje, nagovarja, sollicitari se simulans, ne … Amm.; pesn. z inf.: sollicitor nullos esse putare deos O. β) redkeje v pozitivnem pomenu (po)vabiti, privabiti (privabljati), spodbuditi (spodbujati), da(ja)ti komu spodbudo (spodbude) za kaj, prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), nagniti (nagibati), pozvati (pozivati), (za)mikati: cantu tremulo pota Cupidinem lentum sollicitas H., circumspicias praeceptores, quos sollicitare possimus Plin. pozvati, (da) naj pridejo sem, in his me multa sollicitant, aliqua nec minora, deterrent Plin. iun. me marsikaj mika (da naj kupim), sollicitare caelestia numina votis Tib. glušiti s prošnjami = obračati se s prošnjami. Namen s praep.: sollicitandi ad hunc laborem erant Sen. ph., sollicitare aliquem ad amicitiam Plin., aliquem ad colloquium Iust., ad emendum Plin. iun., sollicitas me in Formianum Plin. iun. vabiš me, sollicitare Alexandrum in Italiam, Iones in suas partes Iust., aliquem in auxilium L. epit.; s finalnim stavkom: potest nos sollicitare lacus iste, ut committere illum mari velimus Traianus in Plin. iun. ep.; pesn. z inf.: sollicitat spatium decurrere amoris Lucr., finem expromere verum sollicitat superos Lucan.

обтя́жувати -жую недок., obremenjeváti -újem nedov., bremeníti -ím nedov., obteževáti -újem nedov.

indebitare

A) v. tr. (pres. indebito) zadolžiti, zadolževati, bremeniti z dolgovi

B) ➞ indebitarsi v. rifl. (pres. mi indebito) zadolžiti, zadolževati se:
indebitarsi fino ai capelli, fin al collo pren. zadolžiti se do vratu

addebitare v. tr. (pres. addebito)

1. zadolžiti, obremeniti:
addebitare un conto bremeniti račun

2. pren. obdolžiti:
gli addebitarono l'insuccesso dell'impresa obdolžili so ga za neuspeh podjetja

Bein, das, (-/e/s, -e) noga (auch bei Tischen, Stühlen usw., als Körperteil) (Knochen) kost; (Hosenbein) hlačnica; auf den Beinen sein biti na nogah; sich die Beine vertreten sprehoditi se; sich auf die Beine machen odpraviti se; jemandem Beine machen nagnati (koga); die Beine in die Hand/unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge; Beine bekommen/kriegen dobiti noge; sich kein Bein ausreißen ne pretegniti se; auf die Beine stellen postaviti na noge ( tudi figurativ ); auf die Beine bringen spraviti na noge, dvigniti na noge; auf die Beine helfen pomagati na noge; jemandem ein Bein stellen podstaviti (komu) nogo; etwas am Bein haben/ jemandem am Bein hängen bremeniti, obremenjevati (koga); sich etwas ans Bein hängen obremeniti se z; schwach auf den Beinen sein biti slab, oslabljen; auf schwachen Beinen na šibkih nogah; auf die Beine fallen pasti na noge, znajti se; jemandem in die Beine fahren prestrašiti (koga), iti do kosti; mit einem Bein in... z eno nogo v (grobu, zaporu ...)

fallen (fiel, gefallen) pasti, padati; (abfallen) upadati; Worte: biti izrečen; fallen lassen spustiti; sich fallen lassen vreči se, spustiti se; jemanden fallen lassen prenehati se družiti z; fallen an/auf (in jemandes Besitz kommen) pripasti; fallen auf eine Fährte: izslediti; fallen in, unter eine Kategorie, Rubrik: spadati v; fallen auf ein Datum, einen Tag: sovpasti z, pasti na; ins [Schloß] Schloss fallen zapreti se; zur Last fallen biti v breme, bremeniti; zum Opfer fallen biti/postati žrtev; in die Rede fallen skočiti v besedo; schwer/leicht fallen težko (mi, ti...) je, s težavo (es fiel mir schwer s težavo sem...) ; aufs Herz fallen težiti srce