Franja

bršljan moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Efeu
"strupeni bršljan" (bršljanasti octovec) Kletternder Gift-Sumach
poganjek bršljana die Efeuranke
porasel/prekrit z bršljanom efeubewachsen, efeuumrankt

br̀šljan m bršljan

bršlján botanika ivy

obraščen z bršljánom ivy-clad

bršlján botanika lierre moški spol

bršlján (-a) m bot. edera (Hedera helix)

bršlján m bot. bršljan, Hedera helix

bršlján -a m., плющ -а́ ч.

bršlján -a m bot. iederă

strupeni bršljan moški spol rastlinstvo, botanika (bršljanasti octovec) Kletternder Giftsumach

cissos -ī, f (gr. κισσός) bršljan: Plin.

edera f bot. bršljan (Hedera helix)
edera terrestre bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea)

Efeu, der, (-s, ohne Plural) Pflanzenkunde bršljan

hedera (edera) -ae, f (prim. lat. pre-hendere)

1. bršljan, bršlin, Bakhu, pa tudi Apolonu in Muzam posvečena rastlina; z njo so se venčali pivci vina in pesniki; tudi Bakhova palica (thyrsus) je bila ovita z njo: Ci. ep., Cat., Vell., Col., Plin., Val. Fl., Macr., anūs hederā coronatae Varr., tabernacula protecta hederā C., candidior cygnis, hederā formosior albā (kot svetlozeleni bršlin) V., hedera est gratissima Baccho O., hederā redimita capillos (gr. acc.) O. z bršljanovim vencem v laseh, hederae folia decerpere Cu.

2. v pl. = bršljanove vitice: errantes hederae V., Damalis … lascivis hederis ambitiosior H. bolj se (ljubimca) oprijemlje kot bohoteče bršljanove vitice, hederae nexiles O., impediunt hederae remos O.

hiedra ženski spol rastlinstvo bršljan

iéderă -i f bršljan

ivy [áivi] samostalnik
botanika bršljan

liane [ljan] féminin (ameriški) bršljan, liana, ovijalka

lierre [ljɛr] masculin, botanique bršljan

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

pljȕšt m bot. bršljan: -em obrastao zid