Franja

bruhn|iti (-em) bruhati jedačo, pijačo: erbrechen; herausschleudern, ausschleudern; z besedami, mržnjo: herausplatzen mit
bruhniti v jok in Tränen ausbrechen
bruhniti v smeh in in Gelächter ausbrechen, herausprusten, losplatzen

brúhniti ➞ bruhati

brúhniti v jok to burst into tears
brúhniti v smeh to burst out laughing

brúhniti (-em) perf. glej bruhati | bruhniti

brúhniti -em
1. povratiti, bljunuti, bljucnuti: bolnik je bruhnil kri
2. izbaciti: dimnik je bruhnil oblak dima; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
3. izbiti: bruhnila je voda izpod skale
4. suknuti: dim je bruhnil iz dimnika
5. udariti: bruhniti v jok, v solze, v krohot

ausplatzen počiti; in Gelächter, Lachen: bruhniti (v smeh)

belch² [belč] neprehodni glagol & prehodni glagol
bruhati, bruhniti, rigati, rigniti; izreči, ziniti

to belch forth (ali out) bruhati (vulkan, dimnik)

bljȕcnuti -nēm ekspr. bruhniti: nije mnogo bljuvao, nego je samo malo bljucnuo

bljȕnuti -nēm
1. bruhniti: bljunuti krv, jelo
2. ekspr. pljusniti: kiša bljunu
3. izplačati, izdati: treba zetu bljunuti miraz sto hiljadarki

bljȕsnuti -nēm
1. bruhniti: ona vrisne, bljusne krvi na usta i prevali se
2. ekspr. začeti teči, začeti se cediti: svakom bi bljusnula voda na usta kad je vidi slehernemu bi se začele cediti sline, ko bi jo bil videl

bufní -ésc vi. (iz)bruhniti

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

déborder [debɔrde] verbe intransitif razliti se, stopiti čez bregove; biti prepoln; bruhniti (en v); prekipevati, figuré póčiti; vulgairement kozlati; marine odpluti (na morje); militaire vdreti, prodreti v; verbe transitif presegati, moleti ali segati čez (quelque chose, de quelque chose kaj); figuré prekašati, premagati; marine spustiti v vodo, odriniti (čoln); militaire obiti; odrezati, odparati rob

se déborder razliti se čez bregove
se déborder en dormant v spanju se razkriti
la rivière a débordé reka je prestopila bregove
déborder de joie, de santé prekipevati od veselja, zdravja
mon cœur déborde de reconnaissance srce mi je prepolno hvaležnosti
verre masculin plein à déborder prepoln kozarec
la nappe déborde largement la table prt sega precéj čez mizo
l'orateur a débordé son sujet govornik je šel čez meje svojega predmeta
déborder l'ennemi sur la droite obiti sovražnika na desnem krilu
faire déborder quelqu'un (familier) razjeziti, raztogotiti koga
faire déborder le vase, la coupe (figuré) napraviti mero polno, pripeljati do kraja potrpežljivosti
la goutte d'eau qui fait déborder le vase kaplja vode (malenkost), ki napravi mero prepolno

ēmicō -āre -micuī, toda ēmicatūrus,

I. (za)svetiti se, žareti, švigati: Q., Suet. idr., ab omni parte caeli emicare fulgura Cu., flammae monte emicant Plin.; Sol … super terras emicuit, emicuit dies Val. Fl.; pren.: flamma emicat ex oculis O., inter quae verbum si forte emicuit H. se blešči, se odlikuje; pesn.: aër in superos emicat ignes O. se dviga in postaja žareč, švigajoč ogenj.

— II. pren.

1.
a) (o tekočinah): sikniti (sikati): sanguis emicat Lucr., Cu., scaturigines emicant L., cruor emicat alte, in altum O.
b) (o strelah, puščicah) bliskoma odleteti (odletavati), odvršeti: emicuit nervo telum O., telum excussum … emicabat L., saxa tormento emicantia L.
c) bliskoma planiti, šiniti, poskočiti, skakati, leteti, letati, hiteti, prodreti, α) (o osebah): longeque ante omnia corpora Nisus emicat V., tum Pandarus ingens emicat V., hostem rati emicant Fl. Od kod? z abl.: cum carcere pronus uterque emicat O., emicare solo V. Kam? z in in acc.: emicare in currum V., iuvenum manus emicat in litus V. hiti na breg, emicare in scopulos Val. Fl., in agros Sil. β) (o živalih): emicuit taurus Val. Fl., tigris si … emicet Sil.
č) (o raznih konkr. in abstr. stvareh) meum cor coepit … in pectus emicare Pl. utripati v prsih (prim. Vell. II, 70); (o rastlinah) poganjati, (vz)kliti: Col., multis calamis ex una radice emicantibus Plin.; (o duhu): vznesti (vznašati) se, vzpe(nja)ti se: animus in cogitationes divinas emicat Sen. ph., animus ad summa emicaturus Sen. ph.; pesn.: scopulus brevis emicat alto gurgite O. mol í, štrli.

2.
a) izkaz(ov)ati se, odlikovati se, sloveti (o osebah in stvareh): Lamp., Vop., magnitudine animi et claritudine rerum longe emicuisse Cu., aspicis, ut Minyas inter proceres Cytaeos emicet Val. Fl., virtus emicuit Fl., inter ceteros … Themistoclis adulescentis gloria emicuit Iust.
b) prodreti (prodirati), bruhniti: Agrippinae is pavor … emicuit, ut … T., quae (mala) diversis orbis oris emicabant Fl.

Opomba: Nenavaden pf. act.: emicavi Q., emicarunt Ap., emicasse Aug., Paul. Nol.

ērumpō -ere -rūpī -ruptum

I. trans. bukniti dati čemu

1. refl. in med. planiti iz česa, zagnati se iz česa, prodreti (prodirati) iz česa: Ca., portis se foras erumpunt C., se erupit cupido Lucr., vis foras erumpitur Lucr., faucibus erupti ignes Lucr. izbruhnjen, caput, unde … se erumpit Enipeus V. pridira; occ.
a) kaj predreti (predirati), iz česa predreti, prodreti: erumpere portas L., iamdudum erumpere nubem ardebant V., erumpere nebulam Val. Fl., liquores terra erumpit Tib., erumpere Pontum T., vincula Icti.
b) storiti, da se kaj (kak tvor idr.) predre: Ca.

2. pren. izpustiti (izpuščati), iztres(a)ti, izsuti, izsipati, duška dati čemu: hoc gaudium Ter., ne in me stomachum erumpant Ci. ep. da ne izlijejo žolča nad menoj, in eas naves … iracundiam erupit C., erumpere diu coërcitam iram in hostes L.

— II. intr.

1. iz česa predreti (predirati), prodreti (prodirati), udreti jo, planiti, zagnati se: ut Catilina erupit ex urbe Ci., abiit, excessit, evasit, erupit Ci., ignes ex Aetnae vertice erumpunt Ci. ogenj šviga, bruha, fistulae puris eruperunt N.; occ.
a) voj. udariti, udreti iz (tabora, trdnjave): tandem erumpunt et castra relinquunt V., legio … velut cuneo erupit T. Od kod? z abl.: ne quo loco erumperent Pompeiani C., erumpunt portis S., V., duabus simul portis erumpitur L. planejo skozi dvoje vrat; s praep.: ex castris, ex silvis C., a porta L.; solus inter tela hostium vitabundus erumpit S., per hostes L. vrste sovražnikov prebiti. Kam?: ad Catilinam S., in hostem, in populatores L. planiti na …
b) (o rastlinah): (pri)kliti, pognati (poganjati) iz česa: folium e latere, qui (lentor) ex cortice erumpit, dentes erumpunt Plin., erumpunt … cornua fronte Sil.
c) medic. izpahniti si, izviniti si: ne (femur) rursus erumpat Cels.

2. pren.
a) (iz)bruhniti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, vne(ma)ti se, pojaviti se, na dan priti, razodeti se: furor erupit Ci., erumpunt odia Ci., erumpentes tempestates C., erupit scelus L., erupit deinde seditio L., erumpentis seditionis indicia T., fletus erumpit Q., quae (lacrimae) erumpunt dolore Q. se utrnejo, se uderejo; ut id, quod latebat, erumperet Ci., illa coniuratio ex latebris erupit Ci. je prišla na dan, erumpat … aliquando vera … vox Ci. pridi iz mojih ust, sentire potuit sermones iniquorum in suum nomen erumpere Ci. da bijejo (merijo) nanj, audacia in nostrum tempus erupit Ci.
b) sprevreči se, preiti, prehajati, zaiti v kaj, izteči (iztekati) se, končati (končevati) se (s čim): erumpere ad perniciem civitatis Ci., in omnium perniciem L., in publicam perniciem T., haec quo sint eruptura, timeo Ci., necesse est ex avaritia erumpat audacia Ci., quonam esset eius cupiditas eruptura Ci. kako se bo končala, erumpere ad ultimum seditionis L., nox in scelus erupta T., er. ad. minas T., zagnati grožnje, in omne genus crudelitatis Suet., in iurgia patris (objektni gen.) Iust.
c) (od svoje stvari) nanagloma zaiti, zahajati: qui ex media erumpit Q.

exsībilō -āre -āvī -ātum

1. izsika(va)ti, izžvižga(va)ti: Ap., histrio exsibilatur Ci., spectatorem, a quo exsibilatur, demonstrare digito Suet.

2. izsika(va)ti = kaj sikaje bruhniti (bruhati), sikniti (sikati): Stygios aestus fumanti ore Sil., dirum quiddam Sen. ph., nescio quid taetrum Petr., exsibilare praesentiam nostram Ap. raztrobiti.

prō-rumpō -ere -rūpī -ruptum (prō in rumpere)

1. intr. prodreti (prodirati), udreti (jo) kam, bruhniti, planiti kam, v koga, iz česa, bukniti, zagnati (zaganjati) se, (z)drveti, zadreviti (se), pognati (poganjati) se: Hirt., T., Col., Sil., Sen. tr. idr., per medios audacissime C., (sc. Pallas) medius densos prorumpit in hostes V., prorumpit Tiberinus in mare V. d(e)re; metaf.: illa pestis prorumpet, qua poterit Ci. bo buknila, bo bruhnila na dan, vis morbi in imum intestinum prorupit N. je udarila na … , nisi in hac causa, qui vester animus sit, ostendetis, eo prorumpere (tako daleč zaide) hominum cupiditatem et scelus et audaciam Ci., lacrimae prorumpunt Plin. iun. se ud(e)rejo, se ulijejo, incendium aedibus proruperat T. ogenj je nastal pri hiši, ogenj je izbruhnil na hiši, nihil prorupit (nič se ni pojavilo), quo coniuratio intelligeretur T., prorumpere in bellum Iust. pognati se (spustiti se, podati se) v vojno, in necem militum, in scelera T. podati se v kaj, ad minas T. preteč bruhniti, ad quod victo silentio prorupit reus T. je bruhnil, izpregovoril; v istem pomenu tudi: prorumpere in vocem Ap. ali in verba Lamp.

2. trans. (iz)bruhniti, (iz)bruhati: (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V.; med. prodreti (prodirati): Lucr., Sil., Stat., Val. Fl. idr., proruptus corpore sudor V., unde it mare proruptum V. od koder se morje prodirajoče vali; refl. se prorumpere planiti, pognati se, (pri)dreti: sese in fugam Gell.

prō-vomō -ere (pro in vomere) (iz)bljuvati, (iz)bruhniti, (iz)bruhati: hic (sc. prester) ubi se in terras demisit dissolvitque, turbinis immanem vim provomit atque procellae Lucr.

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

sbottare v. intr. (pres. sbōtto)

1. bruhniti

2. ekst. izbruhniti:
sbottare a piangere bruhniti v jok

scagliare¹

A) v. tr. (pres. scaglio)

1. vreči, zagnati, metati

2. pren. bruhniti, bruhati:
scagliare insulti bruhati žaljivke

B) ➞ scagliarsi v. rifl. (pres. mi scaglio)

1. zagnati se, vreči se:
scagliarsi contro qcn. vreči se na koga

2. pren. obsuti, obsipati:
si scagliò contro di noi con parole d'odio obsul nas je z besedami, polnimi sovraštva