Franja

Zadetki iskanja

  • bravo1 [brá:vou] samostalnik
    najet morilec, bandit, razbojnik, tolovaj
  • bravo2 [brá:vou] medmet
    tako je prav, dobro, bravo
  • bravo1 [bravo] interjection

    bravo! bravo! zelo dobro!
    bravos masculin, pluriel odobravanje
  • bravo2 [bravo] masculin, pluriel bravi, najet morilec
  • bravo

    A) agg.

    1. dober, sposoben:
    un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
    è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
    un bravo cane da caccia dober lovski pes

    2. dober, pošten, spodoben:
    un bravo giovane dober mladenič
    brava donna pog. evfemistično cipa
    ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
    su, da bravo! le pogumno!

    3. knjižno pogumen, srčen:
    fare il bravo delati se pogumnega
    notte brava divjaška noč
    alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
    dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

    4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
    ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

    B) inter. bravo!:
    bravo, bis! bravo, bis!
    bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

    C) m

    1. hist. plačani razbojnik, plačanec

    2. ekst. telesni stražar, gorila
  • brȁvo medm. (it. bravo) bravo, tako je
  • bravo hraber, vrl; divji; samorašč; deroč; viharen; strm, nehoden, brez poti; godrnjav, čemeren, siten, osoren; pretepaški; kmečki, neotesan; izvrsten, sijajen

    ¡ bravo! bravo!
    ¡brava cosa! neumnost! nesmisel!
    no es tan bravo el león como lo pintan ni vse tako nevarno, kot je videti; vrag ni tako črn, kot ga slikajo
  • bravo moški spol divjak; pretepač; odobravanje, klic odobravanja
  • brávo

    1. (medmet) bravo!; well done!, well said!, (na sestanku) hear! hear!; VB pogovorno good show!; ZDA pogovorno attaboy!; (avstralski) good on you!

    brávo, Peter! good for you, Peter!

    2. (aplavdiranje) bravo, pl -os
  • brávo ital. inter. bravo
  • brávo interj. (it. bravo) bravo, vrlo dobro, aferim
  • brávo

    bravo! ¡bravo!; ¡olé!, ¡ole!
    vzkliki bravo bravos m pl, vítores m pl
    vzklikati bravo dar vítores (komu a alg)
  • brávo medm., бра́во виг.
  • brávo interj. bravo
  • brávo medm. bravo
  • бра́во1 присл., hrábro prisl.
  • бра́во2 виг., brávo medm.
  • bravo! Bravo!
  • baháčast (-a -o) adj. spavaldo, vanaglorioso; millantatore, bravo
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot