Franja

bori|ti se (-m se) kämpfen; šport ringen, mečevati se: fechten
nehati se boriti den Kampf aufgeben
|
boriti se proti kämpfen gegen, ankämpfen gegen, samo figurativno : (etwas) bekriegen
boleznim/ škodljivcem: (etwas) bekämpfen; figurativno avtocesti ipd.: Front machen gegen
figurativno s pesmijo se boriti proti ansingen gegen
boriti se s (čim) ankämpfen gegen (s spancem gegen den Schlaf)
s tujim jezikom: große Schwierigkeiten haben
boriti se s smrtjo mit dem Tod(e) ringen
boriti se z mlini na veter mit/gegen Windmühlen kämpfen
boriti se (skupaj) s kom mitkämpfen
boriti se za kämpfen um, figurativno etwas verfechten, ringen um

bòriti se -īm se boriti se, bojevati se: boriti se protiv čega, s čim, prsa u prsa, za što, do posljednje kapi krvi; boriti se sa dušom ekspr. umirati

boríti se (telesno) to fight; šport to fence; figurativno to conflict, to battle, to war; (meriti se) to contend, to cope (z with); to contest; (upirati se) to resist, to combat, to withstand; (konkurirati) to compete (z with), to vie (with someone for something), to rival (in something); (stremeti za) to strive for

boríti se za to struggle for
boríti se za koga (figurativno zastarelo) to break a lance for someone
boríti se za golo življenje (figurativno) to live from hand to mouth, to struggle to make ends meet, to struggle to survive
boríti se proti močnejšemu to fight against the odds
boríti se s seboj to be undecided
boríti se s smrtjo to struggle with death, to suffer one's last agony, to suffer the pangs of death
boríti se na vse kriplje, z vsemi sredstvi to fight tooth and nail
boríti se s težavami to contend with difficulties
boríti se z velikimi težavami to labour under great difficulties
boríti se z valovi to battle against the waves
boríti se z vetrom to battle against the wind
do zadnjega (diha) boríti se to fight till the last gasp

boríti se combattre, lutter, se battre, militer

boriti se s smrtjo être à l'agonie, lutter contre la mort

boríti se (-ím se) imperf. refl.

1. lottare, combattere, battersi:
boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
boriti se s spancem lottare col sonno

3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
pren. boriti se s smrtjo agonizzare
pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco

boríti se -im se boriti se: boriti se s sovražnikom, do zadnjega moža, do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt, na nož; boriti se sam s seboj, s težavami; boriti se za obstanek, za pravico; boriti se s smrtjo

boríti se combatir, luchar (proti, z, za contra, con, por) ; voj pelear ; (o bikoborcu) lidiar ; (v dvoboju) combatirse

boriti se s smrtjo estar en la agonía
boriti se proti sovražníku combatir contra (ali con) el enemigo
boriti se sam s seboj (fig) sostenet una lucha interior; estar indeciso

boríti se -ím se nedov., боро́тися борю́ся недок., змага́тися -га́юся недок.

boríti se -ím se nedov. a lupta, a se bate, a se război
□ boriti se s smrtjo a agoniza

ankämpfen boriti se (gegen proti); figurativ ubadati se z

bagarrer [-re] verbe intransitif, familier boriti se (za), prepirati se, pretepati se

se bagarrer prepirati se
il aime bagarrer pour ses idées on se rad bori za svoje ideje

battagliare v. intr. (pres. battaglio) bojevati se, boriti se (tudi pren.)

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

bellō -āre -āvī -ātum (bellum)

1. vojevati (se), vojskovati (se), vojno vojevati: H., O. idr., aliquem bellatum mittere in Asiam N., aliquem bellandi cupiditate incendere N., homines bellandi cupidi C. vojeviti, non ad pugnam, sed ad bellandum proficisci T., bellare cum aliquo Ci., L., N., Cu., adversum aliquem N., adversus aliquem L., pro aliquo adversus aliquem L., contra aliquem Val. Fl., inter se Cu., magno parenti (dat.) Stat., astu Sil., de aliqua re T.; z notranjim obj.: bellare bellum L., Vulg.; brezos.: in Italia bellabatur L., postquam bellatum est apud Actium T.

2. pren. bojevati se, boriti se: quoniam prohibent anni bellare, loquendo pugnat O., bellare cum mulierculis Ci., pictis armis V., ense, manu Sil., caestu Stat. — Dep. soobl. bellor -ārī: Sil., pictis bellantur Amazones armis V.

bíti bijem
I.
1. biti, kucati: žila mu komaj bije; ura bije poldan
sat izbija podne; zadnja ura mu bije
kucnuo mu posljednji (-sled-) čas; vaši tiraniji bije zadnja ura
vašoj tiraniji došao posljednji čas; zdaj bije ura ločitve
sada smo na rastanku
2. udarati, tući, biti, lupati: srce mu nemirno bije; konji bijejo s kopiti ob tla; togotno biti okoli sebe
3. biti, udarati, padati: zelena barva hiše bije v oči
4. biti: biti bitko, boj s sovražnikom; biti hude duševne boje
5. biti plat zvona zvoniti na uzbunu
6. šibati: dež bije v okna, po šipah
7. tuja vrata ga bodo bila po petah
obijaće tuđe pragove
8. kaj ga biješ
što praviš gluposti
9. biti žogo igrati nogomet: biti kozo
igrati se neku dječju igru; biti rihtarja
na seljačkim zabavama igrati se neku društvenu igru
II. biti se
1. biti se, boriti se: biti se za svobodo, do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; biti se za pravice delovnih ljudi
2. biti se: barve se bijejo med seboj
3. sukobljavati se, kositi se: tako ravnanje se bije z njegovimi nazori
4. busati se: biti se na prsi

bojeváti se -ujem se
1. vojevati, ratovati: bojevati se za svobodo, s sovražnikom, bojevati se sam s seboj
2. boriti se: bojevati se z revščino

bregar [g/gu] zvaljati (testo); boriti se, prepirati se; garati; kljubovati nevarnostim; križariti

buffet² [bʌ́fit] prehodni glagol & neprehodni glagol
boriti se; prebiti, prebijati, preriniti, prerivati se

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.

colluctor -ārī -ātus sum boriti se, bojevati se s kom; abs.: Iust., Ap.; z dat.: his praedonibus Prud.; s cum: cum viro Sen. ph. (o borbi pri telesnem stiku); pren.: cum vagus … spiritus colluctatus est Sen. ph., c. cum corpusculo suo, cum calamitate Sen. ph., cum agro Col., cum solo Plin., duabus legibus inter se colluctantibus Aug. si nasprotujeta, sta si navzkriž.