Franja

splendeō -ēre (menda sor. z lit. spléndžiu svetim in (vendar nezanesljivo) z gr. σπληδός pepel) blesteti (se), bleščati (se), bliščati (se), lesketati (se), svetlikati (se), svetiti (se), svetleti, biti svetel (žareč, žaren, sijoč), sijati, žareti, izžarevati: Enn. ap. Macr., Cat., Tib., Iuv., Mart. idr., oculi iam splendent mihi Pl., claro splendere colore Lucr., splendet tremulo sub lumine pontus V., splendet in mensa tenui salinum H., iam nec Lacenae splendet adulterae famosus hospes (= Paris) H. in ne leskeče se več v svoji lepoti, late qui splendeat … assuitur pannus H., cubiculum splendet marmore Plin. iun., non toga splendeat, ne sordeat quidem Sen. ph.; pogosto pt. pr. splendēns -entis blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, izžarevajoč: splendens stella candida Pl., splendenti lancea ferro O., labra splendentia V., Glycerae nitor, splendentis Pario marmore purius H., splendentior igni clipeus Cl.; metaf.: virtus splendet per sese semper Ci., quod splendere alienā invidiā voluissent L. odlikovati se (sloveti) drugim v škodo, splendebat hilare poculis convivium Ph. je bila sijajna, splendet extremus decor Sen. tr., auctores in equestri ordine splendentes Plin. slavni, imenitni.

Opomba: Poznolat. pf. splendui: Aug.

splendidus 3, adv. -ē (splendēre)

1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.

2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O.

ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).

αἰγλήεις 3 (αἴγλη) poet. bliščeč, svetel, sijajen, žaren.

αἶθ-οψ, οπος, ὁ, ἡ (αἴθω, ὤψ) 1. žareč, svetel, bliščeč, leskeč. 2. goreč, nagel, hud (ἀνήρ).

ἀνθηρός 3 (ἀνθέω) 1. cvetoč, cvetličnat, bliščeč. 2. nov, mlad, močan, jak, silen.

ἀργεννός 3 (= ἀργής) ep. bel, bliščeč, snežnobel.

ἀργής, ῆτος [dat. in acc. ep. ἀργέτι, ἀργέτα] ἀργεννός ep. poet, ἀργινόεις ep. [Et. ἀργεννός iz ἀργεσνός, kor. areg' svetel sem; lat. arguo, osvetlim, prepričam; sor. ἄργυρος; lat. argentum, gršk. še ἀργός, ἄργυφος (-φος iz kor. bhē, "bel")] blesteč, bliščeč, lesketajoč, svetlobel.

ἀστερόεις 3 (ἀστήρ) ep. 1. zvezdnat, zvezdovit. 2. sijajen, svetel, žareč, bliščeč.

ἀστερ-ωπός 2 (ὤψ) poet. kot zvezda bliščeč, zvezdnat.

γλαυκός 3 (gl. γελάω) ep. ion. poet. svetel, leskeč, bliščeč, sijajen, svetlooki, θάλασσα temnomodri, sinji, zelenkast.

δῖος 3 ep. in poet.; fem. ep. δῖα, at. δία, Evr. Bakh. 598 δῖος [Et. iz διϝιος, lat. dius, božji iz divios, sub dio, gl. Ζεύς] 1. svetel, bliščeč, krasen, vzvišen, izvrsten, vrl συβώτης, plemenit. 2. božanski, nebeški, od boga. 3. (Διός) kar pride od Zevsa, Zevsov sin, hči, φλόγα δίου βροντᾶς Zevsov tresk.

λιπαρός 3 (λῑ́πα) 1. masten, od masti se sveteč, z oljem namazan, (po)maziljen; pren. svetel, bliščeč, blesteč, bel, sijajen, krasen, lep. 2. rodoviten, ploden; radodaren, obilen, bogat, premožen, dobrorejen λιπαροὶ τρεφόμενοι, γῆρας udoben, prijeten.

μαρμάρεος 3 ep. μαρμαρόεις 3 poet. svetel, bliščeč, blesteč, žareč, sijajen.

ὀγκηρός 3 (ὄγκος) sijajen, bliščeč, gizdav, ὀγκηρότερον τῆς βασιλείας διάγω nastopam sijajneje nego kralj.

ὀξύς 3 (gl. ἀκαχμένος) 1. oster, šilast, koničast ξίφος, δόρυ, λίθος bodeč; strm κορυφή. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek ἄχος, ὀδύναι, μελεδῶναι. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč φθόγγος, κωκύματα, ἀυτή. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč αὐγή. 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek οἶνος. 6. θυμός: nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen ἐπινοῆσαι. – adv. ὀξύ, ὀξέα, ὀξέως ostro, bistro, natančno δέρκομαι, ὁράω, glasno βοάω, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.

παμ-φαής 2 (φάος) poet. παμ-φεγγής 2 (φέγγος) poet. zelo svetel, bliščeč.

πάν-αιθος 2 (αἴθω) ep. ves goreč, bliščeč, zelo sijajen, zelo svetel.

παν-αίολος 2 ep. ves svetel, zelo bliščeč (leskeč).

σῑγαλόεις 3 ep. svetel, bliščeč, sijajen, leskeč, blesteč.