-
bled|eti [é] (-im) zbledeti [blaß] blass werden; abbleichen, ausbleichen
-
bledéti to grow pale, to turn pale, to pale; (o barvi) to fade
-
bledéti pâlir, blêmir; devenir blême (ali livide, blafard)
-
bledéti (-ím) imperf.
1. impallidire, divenire pallido, sbiancare:
bledeti od jeze impallidire di, dalla rabbia
2. pren. sbiadire, scolorare; attenuarsi:
luč bledi la luce si va attenuando
spomin nanj bledi il ricordo di lui sbiadisce
-
bledéti -im
1. blijedjeti, bledeti: otrok bledi in hujša; bledeti od jeze; lica mu bledijo
2. gubiti boju, intenzivnost: zvezde bledijo, spomin nanj bledi
-
bledéti palidecer; perder el color ; (barva) desteñirse
-
bledéti1 -ím nedov., блі́днути -ну недок.
-
bledéti2 -í nedov., v 3. os., линя́ти -ня́є недок.
-
bledéti -ím nedov.
1. a păli, a deveni palid
2. a se decolora
-
abbleichen bledeti, obledeti
-
albēscō -ere (incoh. glag. albēre) beleti, bledeti, siveti: Lucr., Cels., Plin., Cypr., albescit messis aristis O., albescens capillus H.; occ. svetliti se: Plin., Sil., quodque (mare) nunc, qua a sole collucet, albescit et vibrat Ci., fluctus ubi primo coepit albescere vento V., videbis flammarum longos a tergo albescere tractūs V., ut primum albescere lucem vidit V. da se svita (dani), albescente iam die Amm. ko se je že danilo, albescente caelo Dig. kadar se nebo (dan) sivi.
-
albí -ésc
I. vt. beliti, pobeliti
II. vr. postati bel, bledeti, obledeti
-
appassire v. intr. (pres. appassisco)
1. veneti
2. pren. medleti, usahniti, usihati, bledeti:
la sua bellezza è appassita njena lepota je zbledela
-
ausbleichen1 (blich aus, ist ausgeblichen/ausgebleicht) bledeti, zbledeti, obledeti
-
bijèljeti -līm (ijek.), béleti -līm (ek.)
I.
1. beleti, postajati bel: srž grančica počela je bijeljeti
2. siveti: kosa joj poče bijeljeti
3. zora bijeli dani se
4. bledeti: tekstil bijeli na suncu
II. bijeljeti se
1. beliti se: što se bijeli u gori zelenoj?
2. svetiti se: vani se još bijeli dan; nebo se bijeli nad nama; sve u stanu se bijeli od čistoće
-
blijèdjeti blijèdīm (ijek.), blédeti blédīm (ek.) bledeti, postajati bled: dok je starac sve to pričao, slušalac je blijedio (djevojka je blijedjela; slušaoci su blijedjeli), slušalac je bledeo (djevojka je bledela; slušaoci su bledeli) od užasa
-
bljȅdnuti -nēm (ijek.), blȅdnuti -nēm (ek.)
1. pobledeti: najedanput bljednu kao krpa
2. bledeti: drhtala je i bljednula
-
decolorá -éz
I. vt. razbarvati
II. vr. bledeti, zbledeti, razbarvati se
-
dēsplendēscō -ere nehati bleščati, nehati svetiti se, lesk (sijaj) izgubiti (izgubljati), (z)bledeti: Paul. Nol.
-
digradare v. intr. (pres. digrado)
1. spustiti, spuščati se:
colline che digradano verso il mare griči, ki se spuščajo k morju
2. pren. knjižno pojemati; bledeti