Franja

bosti [ô] (bodem) zbosti stechen; kal iz zemlje: sprießen
figurativno bosti v oči in die Augen stechen/springen
bosti se z rogovi: sich stoßen, figurativno sich in den Haaren liegen
bode me pri srcu ipd.: ich habe einen stechenden Schmerz

bòsti bòdem, oni bòdū, bòdi, bòdijāh -āše, bòdoh, bòde, bô bòla; bódūći, bòden bodèna, dol. bòdenī -ā
1. bosti, zbadati: bosti iglom; trnje bode; volovi se bodu; ženo, molim te, nemoj bosti i nasrtati
2. iztikati: bosti komu oči
3. vtikati: bosti nos u svaku sitnicu
4. šut se s rogatim ne može bosti šibkejši se z močnejšim ne more dajati

bôsti to sting, to prick; (z iglo) to prick with a needle ali pin, to pin, to stick; (z rogovi) to butt

bode me (v boku) I have a stitch in my side
to bode v oči that strikes the eye
to me bode v oči it hurts me to see it
bôsti se (z rogovi) to butt

bôsti piquer, aiguillonner, percer

bode me v prsih j'ai des douleurs à la poitrine
bosti se heurter de la corne, donner des coups de corne
to bode v oči cela saute aux yeux, c'est évident

bôsti (bôdem)

A) imperf.

1. pungere, ferire (tudi pren.):
trnje me bode le spine mi pungono
bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

3. (riniti iz česa) spuntare:
žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
krava bode la mucca da cornate

B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per

bôsti bodem
I.
1. bosti: trnje me bode; pesek ga bode v bose noge
2. probadati: v prsih me bode
protiskuje me
3. probijati, nicati: trava že bode iz zemlje
4. padati, udarati u oči: naš uspeh jih bode v oči
5. uznemirivati: vonj po pečenki ga bode v nos
II. bosti se bosti se: voli se bodejo; ne bom se več bodel z vami

bôsti picar; punzar

bôde me v boku siento punzadas en el costado; tengo dolores de costado
to bôde v oči eso salta a la vista (ali a los ojos)

bôsti¹ bôdem nedov., коло́ти колю́ недок.

bôsti² bôde nedov., v 3. os., му́ляти -ляє недок.

bôsti bôdem nedov. a înţepa

bosti se z bikom frazem
(nasprotovati močnejšemu) ▸ ráncigálja az oroszlán bajszát
Z bikom se ni dobro bosti, je stara resnica. ▸ Régi igazság, hogy nem érdemes az oroszlán bajszát ráncigálni.

bádati bȃdām
I.
1. zbadati, bosti: badati vola da brže ide
2. tapati, tiho hoditi: oprezno badati po sobi
II. badati se
1. zbadati se, bosti se: vo se ne bada da potrči nego da brže pođe
2. ekspr. prepirati se, pričkati se: ne badajte se, žalost vas ne zadesila

balzare v. intr. (pres. balzo)

1. skočiti, odskočiti, skakati, odskakovati, poskakovati:
balzare dalla poltrona skočiti s fotelja
balzare sul tram in moto skočiti na drveči tramvaj

2. biti, pasti, bosti (v oči):
balzare agli occhi pasti v oči

bȍtkati -ām ekspr. bosti, zbadati: botkati iglom

burilar (z)bosti, (v)rezati

butt³ [bʌt]

1. prehodni glagol
bosti, suniti

2. neprehodni glagol (against)
planiti, drveti

celar bosti, vreza(va)ti, rezljati, z dletom rezati, klesati

fodiō -ere, fōdī, fossum (prim. gr. βόθρος [nam. *gr. φόθρος] jama, rupa). —

I.

1. kopati: in fundo f. Ter., fōdit; invēnit auri aliquantum Ci.; s prolept. obj.: puteum Pl., C., Auct. b. Alx., fossam L., cubilia V.; v pass.: scrobes fodiebantur C.

2. occ. z navadnim obj.
a) kopati, izkopavati: aurum Ci., Lucan., Cl., argentum L.; v pass.; gypsum … e terra foditur Plin.
b) (kopaje) obdelovati, prekopavati: hortum Pl., Ca., hortos Iust., vineam Ca., Mart., argenti fodinas Varr., humum V., Boet., dura arva O., solum Plin., agrum Iuv.
c) okopavati: vites Q., vitem Ambr.
č) izbrskati, prebrskati: terram Ter., Pall., (o merjascu) Ph., terras Fl. (o zlatosledcu); pesn.: aquas O. ali mersis aequora remis Sil. pregrebati.
d) podkopa(va)ti, izpodkopa(va)ti: murum O., specūs Vitr.; abs.: fodientes L. podkopniki, rovokopi.
e) zagrebsti, pokopa(va)ti: mortuos Mel. —

II.

1. bosti, zbadati: aliquem stimulis Pl., noli fodere (sc. latus) Ter. nikar me ne drezaj v rebra (da bi me spomnil), equi f. calcaribus armos V., aversos (elephantos) sub caudis L., repugnantes Cu. udarjati na …

2. occ.
a) prebosti: guttura cultro, pectora telis O., plerosque telis, fugientium terga, resistentium adversa ora Cu., militem hastā, multos pugionibus T., ilia ense, praecordia Sil.
b) izbosti, izkopati, iztakniti: oculos Pl., lumina natis O.

3. metaf.
a) zbadati: cor stimulo foditur Pl., num exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; (o bolečini) mučiti: pungit dolor, vel fodiat sane Ci. da, naj se celo zarije.
b) spodbuditi, spodbosti (spodbadati), podž(i)gati: pectus in iras, mentes invidiae stimulo Sil.

Opomba: Pr. pf. act. fodiit: It. Star. inf. pr. pass. fodīrī: Pl., Ca., Col., Dig., Amm. — Star. soobl. fodō -āre: P. F. sicis fodantes Enn. (?).

fossō -āre (-āvī) -ātum (intens. glag. fodere)

1. le kot subst. pt. pf. fossātum -ī, n jarek, rov: Pall., Veg.

2. bosti, prebosti: decretum fossari corpora telis Enn. ap. Varr.

hebáti -am (heb) dijal. muvati, gurati, bosti: pusti me pri miru, kaj me hebaš; živina se heba