Franja

Zadetki iskanja

  • botr|a [ó] ženski spol (-e …) die Patin
    krstna botra Taufpatin
    birmanska botra Firmpatin
    botra smrt ( der ) Gevatter Tod
  • bótra godmother; sponsor; Škotska cummer

    biti za bótro komu to be someone's godmother
  • bótra marraine ženski spol
  • bótra ž
    1. kuma: krstna, birmska botra; biti, iti za -o
    2. tetka (starijoj ženi iz poštovanja)
  • bótra (krstna) padrina f ; comadre f

    biti za botro servir de madrina a alg, ser madrina de alg
  • bótra -e ž., кума́ -и́ ж.
  • alegorija samostalnik
    1. v umetnosti (zgodba ali slika) ▸ allegória
    napisati alegorijo ▸ allegóriát ír
    C. S. Lewis je bil veren kristjan, njegove zgodbe za mladino pa so polne bibličnih alegorij. ▸ C. S. Lewis hívő keresztény volt, az ifjúsági történetei pedig tele vannak bibliai allegóriákkal.

    2. neštevno (prispodoba) ▸ allegória
    alegorija ljubezni ▸ szerelem allegóriája
    alegorija smrti ▸ halál allegóriája
    alegorija svobode ▸ szabadság allegóriája
    alegorija življenja ▸ élet allegóriája
    alegorija o čem ▸ valaminek az allegóriája
    Sedeči Kronos s koso je alegorija časa oziroma minljivosti. ▸ A kaszával ülő Kronosz az idő, illetve a mulandóság allegóriája.
    Za Botra so rekli, da je alegorija sodobnega razvitega kapitalizma. ▸ A Keresztapára azt mondták, hogy a modern, fejlett kapitalizmus allegóriája.
    Sopomenke: alegorika
  • birmansk|i (-a, -o) Firmungs-, Konfirmations-
    birmanski boter der Firmpate
    birmanska botra die Firmpatin
  • bot|er [ó] moški spol (-ra …) der Pate
    krstni boter Taufpate
    birmanski boter Firmpate
    biti za botra Pate stehen, aus der Taufe heben (tudi figurativno)
  • bóter godfather; (birmanski, krstni) sponsor

    botri (pri krstu) godparents pl
    biti bóter to be someone's godfather
    biti za bótra to act as sponsor (for), to sponsor (čemu something)
  • bóter (-tra) | -tra (-e) m, f

    1. rel. compare, comare; padrino, madrina (di battesimo, cresima):
    biti, iti za botra far da padrino, madrina; tenere a battesimo, a cresima

    2. (starejši moški, stric; starejša ženska, teta) compare, comare; pren.
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco duro, marcio
  • bóter padrino m ; compadre m

    krstni boter padrino de pila
    biti za botra komu servir de padrino a alg, ser padrino de alg
  • kŕsten baptismal

    kŕstni boter religija godfather
    kŕstna botra godmother
    kŕstna ceremonija baptismal ceremony
    kŕstni list baptismal certificate
    kŕstno ime first name, Christian name, (saint's) name, ZDA given name
    kŕstni kamen baptismal font
    kŕstno darilo christening present
    kŕstna knjiga, register parish register
    biti kŕstni boter (botra) otroku to be (ali to stand) godfather (godmother) to a child, to stand sponsor to a child
  • kŕsten de baptême, baptismal

    krstni boter (krstna botra) parrain moški spol (marraine ženski spol)
    krstno ime nom moški spol de baptême, prénom moški spol
    krstni kamen fonts baptismaux (ali de baptême)
    krstna knjiga registre moški spol des baptêmes, (registre) baptistaire moški spol
    krstni list extrait moški spol baptistaire (ali de baptême), baptistaire moški spol
  • kŕsten (-tna -o) adj.

    1. di, del battesimo, dei battesimi; battesimale:
    krstna botra, krstni boter madrina, padrino di battesimo
    krstna knjiga registro dei battesimi
    krstni kamen fonte battesimale
    krstni list fede di battesimo
    krstno ime nome di battesimo, prenome

    2. pren. primo:
    krstna predstava prima rappresentazione
  • krstn|i (-a, -o) Tauf- (boter der Taufpate, kamen der Taufstein, list der Taufschein, obrazec die Taufformel, botra die Taufpatin, kapela die Taufkapelle, knjiga das Taufbuch, das Taufregister, kopel das Taufbad, obljuba das Taufgelübde, veroizpoved das Taufbekenntnis, voda das Taufwasser)
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • pijàn (-ána -o) adj.

    1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
    pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

    2. pren. ebbro;
    pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
    belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
    motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
    pijana veselica gozzoviglia, bagordo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria