Franja

bilk|a ženski spol (-e …) der Halm
travna bilk der Grashalm
tehnika, agronomija in vrtnarstvo oddelilo bilk der Halmteiler

bilka samostalnik
(rastlinsko steblo) ▸ szál, szár

bílka blade

travnata bílka blade of grass, spear, spire
slamnata bílka straw
loviti se za bílko (figurativno) to catch at a straw
oprijeti se vsake bílke to grasp at a straw, to clutch at a straw

bílka tige ženski spol , brin moški spol

travna bilka brin moški spol (ali tige ženski spol) d'herbe
slamna bilka brin moški spol de paille, fétu moški spol

bílka (-e) f fuscello, stelo, filo d'erba; bot. culmo:
ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke aggrapparsi al più esile filo di speranza
biti rešilna bilka essere l'ancora di salvezza

bílka ž stabljika, vlat, biljka, slamka: pšenična, travna bilka; rešilna bilka
slamka za koju se hvata onaj koji se davi; oprijeti se vsake -e
tražiti spas i tamo gdje se ničemu ne možemo nadati

bílka tallo m ; (travnata) brizna f ; (žitna) paja f

bílka -e ž lujer

бі́лка -и ж., véverica -e ž.

brin [brɛ̃] masculin bilka, steblo; mrvica, trohica; malce

à brin kosoma
brin de paille slamica
brin de câble žica
brin de fil nitka
un beau brin de fille brhko, stasito dekle
attendre un brin malo počakati
ne pas avoir un brin d'espérance niti iskrice upanja ne imeti
faire un brin de toilette malo se urediti
il n'y a pas un brin de vent niti sapice ni
prendre un brin de repos malo si oddahniti
faire un brin de cour (à une femme) malce podvoriti (ženski)
on va s'amuser un brin malce se bomo pozabavali

calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

2.
a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

3. met. stvari, izdelane iz trstja,
a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
e) kol za količenje vinske trte: Col.
f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
h) kažipot v Egiptu: Plin.
i) roč na svetilniku: Vulg.
j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.

caña ženski spol (slamnata) bilka, stebelce; trst(ika); (sprehajalna) palica

caña de azúcar, caña dulce, caña miel sladkorni trst
caña blanca, caña brava indijski trst, bambus
caña de pescar palica s trnkom za ribolov
las cañas se vuelven lanzas iz igre često nastane resnost
hubo toros y cañas bilo je pričkanja in prepira
correr (ali jugar) cañas natikati obročke (srednjeveška igra)

cañón moški spol cev puške; top; cevka (peresa); bilka, stebelce; hlačnica; rudniški rov; orgelna piščalka; kánjon

cañón de anteojo cev daljnogleda
cañón de chimenea cev dimnika, dimnik
cañón de gran alcance daljnometni top
cañón lanzacabos metalec vrvi (za reševanje brodolomcev)
cañón de horno pečna cev
cañón obús havbica
cañón de órgano orgelna piščal
cañón de plaza trdnjavski top
cañón de sitio oblegovalni top
bala de cañón topovska krogla
a boca de cañón čisto iz bližine (strel)
carne de cañón hrana za topove
escopeta de dos cañones dvocevka

chaume [šom] masculin bilka; strnišče; slama za streho; slamnata streha

culmus -ī, m *cellō1, celsus; prim. gr. κάλαμος, καλάμη in od tod lat. calamus bilka, slama)

1. žitna bil, bilka: Ci. (De senect. 15, 51), Col., ne gravidis procumbat culmus aristis V.; sinekdoha klas: Cerealis c. V.

2. steblo drugih rastl.: fabae Col., milii et panici Plin., liliae Stat.

3. met. slama, slamnata streha: Sid., Romuleoque recens horrebat regia culmo V. (o slamnati strehi Romulove koče, ki so jo v poznejših časih, kadar je bilo treba, prekrili s slamo), veteres de culmo tegebant Serv.

filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

1. nit, sukanec:
filo di cotone bombažna nit
filo di seta svilena nit
le fila di un complotto pren. niti zarote
essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
fare il filo a qcn. dvoriti komu

2. žica, nit, bilka:
filo di ferro železna žica
filo spinato bodeča žica
il filo del telefono telefonska žica
filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
filo d'erba travna bilka
fili d'oro šport pren. zlati lasje
filo di perle niz biserov

3. vrvica, tanek kabel:
filo a piombo svinčnica, grezilo
filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
filo del traguardo šport ciljna vrvica
vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

4. ostrina, rezilo:
il filo del rasoio ostrina britve
perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

5. (zelo majhna količina)
un filo di voce komaj slišen glas
un filo di speranza žarek upanja
essere ridotto a un filo biti shiran

6. zveza, potek, nit:
perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti

Halm, der, (-es, -e) bilka; Technik steblo

ha(u)lm [hɔ:m] samostalnik
britanska angleščina steblo, bilka, steblovina (graha, fižola)

lújer -i m steblo, bilka

spear¹ [spíə]

1. samostalnik
bilka, steblo (trave, žita); poganjek, mladika

2. neprehodni glagol
pognati visoko pokončno steblo, zrasti v višino; vzkliti, pognati (često out)