besno [ê] wütend; ➞ → besen
bêsno adv. furiosamente, rabbiosamente:
besno tolči po vratih tempestare la porta di colpi
bêsno prisl., злі́сно присл., лю́то присл., шале́но присл.
abbaio m (pl. -ai) besno, dolgotrajno lajanje
furiosamente avv. silovito, besno, naglo:
combattere furiosamente silovito se bojevati
madly [mǽdli] prislov
noro, besno, divje, neumno
madly in love noro zaljubljen
rabbiosamente avv. besno, jezno; zagrizeno
rageusement [-žözmɑ̃] adverbe besno, jezno
rovinosamente avv.
1. razdiralno, uničevalno, pogubno
2. silovito, besno
tearing [tɛ́əriŋ]
1. pridevnik
trgajoč; ki se hitro (lahko) strga (blago); divji, besen, podivjan, silovit; drveč, nagel
pogovorno sijajen, krasen, prvovrsten, "prima"
a tearing rage divja besnost (jeza)
2. prislov
divje, besno
tearing strength trgalna trdnost
violemment [vjɔlamɑ̃] adverbe (na)silno, brutalno, besno; energično
refuser violemment energično odkloniti
réagir violemment ostro reagirati
злі́сно присл., zlôbno prisl., bêsno prisl.
лю́то присл., bêsno prisl.
шале́но присл., nôro prisl., bêsno prisl.
abanto slepo in besno napadajoč (bik)
azzannare v. tr. (pres. azzanno)
1. popasti, zgrabiti (s čekani, z zobmi):
il lupo azzannò l'agnello volk je zgrabil jagnje
2. pren. redko besno napasti, napadati, kritizirati
bufido moški spol puhanje, rjovenje živali; besno pihanje; nahruljenje
saeviō -īre -iī -ītum (saevus) (po)besneti (nad kom, čim), (po)noreti (nad kom, čim), zbesneti se (nad kom, čim), divjati, zdivjati se (nad kom, čim), (raz)jeziti se (na koga, kaj), razgrajati, znesti (znašati) se (nad kom, čim); o živalih: PH., LUCR., VAL. FL., SUET., GELL., equus adhuc saeviens CU., (sc. anguis) saevit agris V., lupus saevit pariter rabieque fameque O., aper saevit in pecudes O., accipiter in aves saevit O.; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih: KOM., S. idr., saevitque animis ignobile volgus V., ne saevi, magna sacerdos V., saevire consulum alter L., at pater ardens saevit H., saeviat atque novos moveat Fortuna tumultus H., saevire in se ipsum, in ullum ordinem, in obsides, in suum sanguinem, in corpus, in tergum, in ea delubra V. besneti, znašati se nad ..., besno (kruto) ravnati z ..., saevire in se O., T., ICTI. = usmrtiti se, ubiti se, narediti samomor, adversum cunctos ingenti avaritia, libidine, crudelitate saevire EUTR., adversus innocentes valide saevire LACT.; pesn. z dat. (nam. in z acc.): qui mihi nunc saevit O., non uni saeviet usque deus TIB.; z inf. = besno (divje, divjaško) si prizadevati: cum manus impia saevit sanguine Caesareo Romanum exstinguere nomen O.; brezos.: VELL., SUET. idr., Troiā captā in ceteros saevitum esse Troianos L., in tecta saevitum CU., saevitum tamen in bona T.
b) o stvareh in abstr.: VAL. FL., SEN. TR., IUV., AP., GELL., LACT. idr., cum saevire ventus coepisset C., mare ventis saevire coepit S., mare saevibat (gl. opombo spodaj) LUCR., dum ... saeviat pontus H., pelagus saevit T., Aufidus dum saevit H., saevit canum latratus in aures V. psi besno lajajo, saevit acer hinnitus equorum SIL., saevit amor ferri V., in quem mea saeviat ira O., saevit dolor in erepto amore PR., saevit venenum in praecordiis H., cum tibi flagrans amor et libido ... saeviet circa iecur H., quo fortuna magis saevit O.
Opomba: Sinkop. obl.: impf. saevībat LUCR.; saevisse(m) = saeviisse(m).
spellicciare
A) v. tr. (pres. spelliccio)
1. pretepsti, pretepati, premlatiti
2. pren. pog. naložiti komu težek izpit
B) ➞ spellicciarsi v. rifl. (pres. ci spellicciamo)
1. besno se popasti (psi)
2. ekst. besno se pretepati, spopadati (ljudje)
tempestare
A) v. tr. (pres. tempēsto)
1. besno udarjati, tolči (tudi pren.):
tempestare la porta di colpi besno tolči po vratih
tempestare qcn. di domande koga zasuti z vprašanji
2. na gosto okrasiti, okraševati, vdelati:
tempestare un diadema di brillanti diadem posuti z dragimi kamni
B) v. intr. vihrati, besneti (tudi pren.)
C) v. intr. impers. vihrati