Franja

bes. (= besonders) posebno

bes¹ [é] moški spol (-a …) (zli duh) der Dämon

bes² [è] moški spol (-a …) die Wut; die Rage
blazni bes die Raserei
divji bes helle/wilde Wut
slep bes blinde Wut, sinnlose Wut
uničevalski bes die Zerstörungswut
onemogel bes ohnmächtige Wut
bes popade koga die Wut packt (jemanden)
|
krik besa der Wutschrei
izbruh besa der Wutausbruch
napad besa der Koller
|
pokati od besa vor Wut platzen
penast od besa schäumend vor Wut, wutschäumend
spačen od besa obraz: wutverzerrt
slep od besa blindwütig
biti čisto iz sebe od besa sich selbst vor Wut nicht mehr kennen
samega sebe spraviti v bes z govorjenjem: sich in Wut hineinreden, sich in Zorn steigern

bes... gl. tudi bijes... in bjes...

bés diable moški spol , démon moški spol

biti obseden od besa être possédé du démon
bes te lopi, plentaj que le diable t'emporte!

bés fureur ženski spol , rage ženski spol , furie ženski spol

spraviti v bes faire enrager, mettre en fureur, exaspérer

bés (-a) m

1. mitol. demone (tudi pren.):
razjeda ga bes ljubosumja è tormentato dal demone della gelosia
da bi ga bes! gli venisse un colpo!

2. (za podkrepitev trditve) diamine:
to mora nehati — ni besa! diamine, bisogna finirla!

bés besa m đavao, vrag, nečastivi, zli duh: bes ga je obsedel
ušao u njega đavao; bes te lopi! bes te plentaj!
da te đavao nosi!; to mora nehati, ni bes
! to mora da prestane, nije đavao!

bés furor m ; furia f ; rabia f

stresti svoj bes na koga desahogar su cólera en alg
bes te plentaj! vete al diablo!

bès (bêsa) m furia, rabbia, collera; furore:
divji, onemogel bes rabbia selvaggia, impotente
žrtve fašističnega besa vittime della rabbia fascista
bes me popade, me zgrabi mi prende la rabbia

bès besa m bijes, bes, gnjev, gnev, jarost: bes ga je pograbil, popadel; spraviti koga v bes, zatuliti od -a, divji, onemogel bes

bès bêsa m., злість зло́сті ж.

bès -a m mânie, furie, frenezie

bês demon; evil spirit; (srd) wrath, fury, rage; (v arabskem narodopisju) djinn, jinn, genie, pl genies ali genii

bēs, bēssis, m

1. dve tretjini (= 8 uncij) vsake dvanajstdelne celote, npr. funta, orala, čevlja, asa, dediščine idr.: Varr., Col., Plin., Icti., faenus ex triente Idib. Quint. factum erat bessibus Ci. ep. obresti so poskočile od mesečne ¹/₃ na ²/₃ (torej od letnih 4% na 8%), heres ex besse Plin. iun.; met. = osem: bessem bibamus Mart. osem čaš (kolikor ima ime Proculus črk).

2. pri matematikih = dve tretjini od šest = štiri: Vitr., bes alter = ⁽⁶⁺⁴⁾/₃ = 1²/₃ Vitr. — Poznejša soobl. bēssis -is, m: Prisc., Cod. Th.

бес m vrag, hudič;
мелким бесом рассыпаться vsakemu se klanjati, cediti se od sladkosti

slepi bes moški spol blinde Wut, die Berserkerwut

anger¹ [ǽŋgə] samostalnik (at zaradi)
jeza, bes, nevolja

a fit of anger napad besnosti

Bĕssi -ōrum, m (Βεσσοί, Βησσοί) Besi, traško ljudstvo ob Hemu: Ci., O., Plin., Suet.; sg. Bessus -ī, m Bes: Cl. Od tod adj. Bessicus 3 beški: gens Ci.

bēssis -is, m, gl. bēs.