Franja

Zadetki iskanja

  • bel|ec [é] moški spol (-ca …)

    1. der Weiße, ein Weißer
    belci množina die Weißen, die weiße Rasse

    2. konj: der Schimmel
  • bélec white man

    belci pl the whites; (konj) white horse
  • bélec cheval moški spol blanc; homme moški spol de race blanche, blanc moški spol ; vojaško garde moški spol blanc
  • bélec (-lca) m

    1. bianco, uomo di razza bianca

    2. cavallo bianco
  • bélec -lca
    1. (lc) bijelac, belac, čovjek bijele rase
    2. (lc i u̯c) konj bijelac
  • bélec hombre m blanco (ali de raza blanca)

    konj belec caballo m blanco
  • bélec -lca m
    1. om de rasă albă
    2. (cal) bălan
  • beach-comber [bí:čkoumə] samostalnik
    val, ki se pomika proti obali
    figurativno zbiralec naplavljenega blaga; belec, ki se potepa po pacifiških otokih
  • bianco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bel:
    pane bianco bel kruh
    razza bianca bela rasa
    diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
    mosca bianca pren. bela vrana
    notte bianca bela noč pren. neprespana noč
    carbone bianco beli premog
    arma bianca hladno orožje

    2. bel, čist (tudi pren.):
    il camice bianco bela halja

    3. osivel, siv:
    fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
    far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

    4. pren.
    dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
    libro bianco polit. bela knjiga
    omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
    voce bianca otroški glas

    5. zimski, snežni, beli:
    sport bianco beli šport, šport na snegu
    settimana bianca smučarski teden

    6. bel, reakcionaren:
    terrore bianco beli teror

    B) m

    1. belina:
    il bianco delle nevi snežna belina
    non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
    far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
    di punto in bianco nenadoma, znenada

    2.
    il bianco dell'occhio pog. beločnica
    il bianco dell'uovo beljak

    3. belilo; belež:
    bianco di zinco cinkovo belilo
    dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

    4. belo (oblačilo):
    vestire di bianco obleči se v belo

    5. perilo:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo

    6. belo, prazen bel list:
    mettere nero su bianco zapisati črno na belo

    7.
    bianco e nero črno-belo:
    fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

    8. šah beli:
    il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

    9. belec:
    discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
    la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

    10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

    11. belo vino

    12. ekon.
    in bianco bianko, neizpolnjen
    firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
    cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

    13. pren.
    in bianco neizpolnjen:
    matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
    andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem
  • bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
    1. belec, belokožec
    2. konj belec
    3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
    4. beljak: bijelac u jajetu
    5. bela odeja
    6. predmet bele barve (denar ipd.)
    7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec
  • blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

    armes féminin pluriel blanches hladno orožje
    bal masculin blanc dekliški ples
    bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
    coupe féminin blanche poseka
    gelée féminin blanche ivje, slana
    mal masculin blanc zanohtnica
    mariage masculin blanc navidezen zakon
    nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
    pain masculin blanc bel kruh
    viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
    vin masculin blanc belo vino
    vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
    voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
    blanc comme neige snežno bel, čist
    devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
    dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
    donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
    marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
    mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
    montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte
  • blanco moški spol bela barva, belina; belec (človek, konj); cilj, tarča; (prazen) medprostor; odmor med dvema dejanjema v gledališču; strahopetec

    el blanco del ojo beločnica
    carpintero de blanco mizar
    de punta en blanco od glave do nog (oborožen)
    en blanco nepopisan, prazen
    dar en el blanco pravo pogoditi
    dejar (pasar) en blanco preiti, izpustiti
    dejar en blanco a uno koga prevarati v pričakovanjih, na cedilu pustiti
    errar el blanco zgrešiti, ne zadeti cilja
    hacer blanco (en) zadeti, pogoditi
    firmar en blanco podpisati neizpolnjeno listino; slepo zaupati
    pasar en blanco zamuditi (priložnost)
    poner los ojos en blanco biti ves prevzet od radosti (slasti)
    ser el blanco de burlas biti predmet zasmeha
  • bucra [bʌ́krə]

    1. pridevnik
    za belca značilen

    2. samostalnik
    belec, gospodar
  • low-downer [loudáunə] samostalnik
    ameriško, pogovorno belec, ki pride na nič
  • Schimmel2, der, (-s, -) Pferd: belec
  • Weiße1, der, (ein -r, -n, -n) belec
  • white2 [wáit] samostalnik
    belina, bela barva, belilo; bel predmet; belokožnost; belec, človek bele rase; beljak; belo vino
    zastarelo srebro, srebrnik; (šah) bela figura; beli krog pri tarči
    politika beli, reakcionar, rojalist
    figurativno čistost, nedolžnost
    tisk vrzel, prazen prostor

    in the white tehnično surov, nepleskan (les, kovina itd.)
    dressed in white belo oblečen
  • белотелый belokožen, belec
  • bjèlāš -áša m (ijek.), bèlāš -áša m (ek.)
    1. konj belec
    2. po prvi svetovni vojni privrženec združitve Crne gore s Srbijo
    3. zool. rarog, Palinurus vulgaris
  • dinge [dindž] samostalnik
    ameriško, sleng ne-belec