Franja

atmosfer|a [ê] ženski spol (-e …)

1. die Atmosphäre (zemeljska die Erdatmosphäre, Venerina Atmosphäre der Venus); (ozračje) die Lufthülle

2. figurativno (ozračje, vzdušje) das Klima (za pogovore das Gesprächsklima), die Stimmung (pogromska Pogromstimmung)
figurativno ledena atmosfera eine frostige Atmosphäre

3. fizika, tehnika (zastarela) enota za tlak: die Atmosphäre

atmosfera samostalnik
1. (plast nebesnega telesa) ▸ légkör, atmoszféraKomet zaradi svoje majhne gostote ne bi tako globoko prodrl v zemeljsko atmosfero. ▸ Alacsony sűrűsége miatt az üstökös nem tudna olyan mélyen behatolni a Föld légkörébe.
NASA je dala zeleno luč za razvoj sonde, ki bo krožila okoli Marsa in zbirala podatke o Marsovi atmosferi. ▸ A NASA zöld utat adott egy szonda kifejlesztésének, amely a Mars körül fog keringeni és adatokat gyűjt a Mars légköréről.

2. (vzdušje) ▸ légkör, hangulat, atmoszféraVšeč mi je delovna atmosfera v klubu, tudi pogoji dela so zadovoljivi. ▸ Tetszik a klubban uralkodó munkalégkör, és a munkafeltételek is megfelelőek.
Pričakujem dobro tekmo, veliko gledalcev in dobro atmosfero. ▸ Jó mérkőzésre, sok nézőre és jó hangulatra számítok.
Atmosfera v gostilni je bila izjemno prijetna in domača. ▸ A vendéglőben rendkívül kellemes és otthonos volt a hangulat.

3. fizika (enota za zračni tlak) ▸ atmoszféra, (atm)Curki vode prihajajo iz vrtalne glave pod tlakom 800 atmosfer. ▸ A vízsugár 800 atmoszféra nyomással lövellt ki a fúrófejből.

4. (o nadzorovanem prostoru) ▸ atmoszféraZaradi nadzorovane atmosfere v hladilnih komorah lahko jabolka brez težav skladiščijo tudi do 300 dni. ▸ A hűtőkamrákban lévő ellenőrzött atmoszférának köszönhetően az alma akár 300 napig is tárolható minden nehézség nélkül.

atmosfêra (tudi figurativno) atmosphere; figurativno environment, surroundings pl

atmosfêra atmosphère ženski spol , ambiance ženski spol , milieu moški spol

politična atmosfera climat moški spol politique
prijateljska atmosfera ambiance ženski spol amicale

atmosfêra (-e) f

1. atmosfera; astr. atmosfera

2. pren. (vzdušje) atmosfera:
težka atmosfera atmosfera d'incubo, deprimente

3. fiz. atmosfera:
fizikalna atmosfera atmosfera fisica
tehnična atmosfera atmosfera metrica

atmosfêra ž (gr. atmós, sphaira) atmosfera

atmosfêra atmósfera f

atmosfêra -e ž., атмосфе́ра -и ж.

atmosfêra -e ž atmosferă, văzduh

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dúh -a m, nom. i akuz. dv. i duha
1. duh: stremljenje -a k lepoti, biti bistrega -a; najnaprednejši -ovi; novica je razburila -ove
2. duh, smisao: to ne ustreza -u zakona; postopati v -u predpisov
3. duh, raspoloženje: tekmovalni duh med učenci
4. duh, atmosfera: odnosi med državama se razvijajo v -u prijateljstva
5. duh, mitološko biće: verjeti v -ove; hudobni duh
zli duh, đavao; klicati -ove
prizivati duhove
6. duh, duša: duh je zapustil telo; prikazal se mu je duh rajnega; absolutni, svetovni duh
svjetski (svet-) duh

ozráčje (-a) n atmosfera (tudi pren.); knjiž. etere; pren. aura:
onesnaženost ozračja inquinamento atmosferico
pren. napeto, naelektreno ozračje atmosfera tesa, elettrizzata
zastrupljati, izčistiti ozračje inquinare, ripulire l'atmosfera

ozráčje s ozračje, atmosfera, vazdušni prostor

ozráčje atmosfera f ; fig ambiente m

ozráčje -a s., атмосфе́ра -и ж.

ozráčje -a s atmosferă, aer, văzduh

sopára vapor m ; vaho m ; exhalación f , (dušeča vročina) calor m sofocante, bochorno m , atmósfera f cargada (ali pesada)

sopárica, sopárnost calor m sofocante, bochorno m ; atmósfera f cargada (ali pesada)

štímunga (-e) f pog. (razpoloženje, ozračje) clima, umore, atmosfera; ekst. stimmung:
otožna štimunga pesmi l'atmosfera melanconica della poesia

vzdúšje (-a) n pren. atmosfera, clima, temperie:
prijateljsko vzdušje atmosfera amichevole
politično vzdušje la temperie politica