Franja

Zadetki iskanja

  • anis [ani(s)] masculin janež; janeževa pijača, janežev bonbon
  • ànis m (lat. anisum) bot. sladki janež, Pimpinella anisum
  • Anis, der, (-es, -e) Pflanzenkunde janež
  • anís moški spol janež; janeževec

    llegar a los aníses k poobedku, t. j. prepozno priti
    ahí está un grano de anís (ironično) zares, to je pa zelo važno
  • анис m janež
  • ані́с ч., jánež -a m.
  • bedrénec -nca m bot. anis
  • bedrin|ec moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (vrtni) (janež) der Anis
  • janež moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Anis (sladki/laški der Anis)
    divji janež (veliki bedrenec) Große Bibernelle
  • jánež botanika anis moški spol (vert)
  • jánež m (srvnj. anis < lat. anisum < gr. anison) anis, onajz: divji, sladki janež
  • jánež bot anís m
  • jánež -a m., ані́с ч.
  • jánževec (likêr) anís m
  • janežev (-a, -o) Anis- (liker der Anislikör, upognjenec der Anisbogen)
    janeževo olje das Anisöl, Fenchelöl
  • grano moški spol zrno; žito; peška; zrno toče; medicina osepnica, koza; ogrc; gran (lekarniška utež); majhna količina; izbor, najboljše

    grano de arena peščeno zrno
    grano de cacao kakavovo zrno
    grano de naranja oranžen krhelj
    apartar el grano de la paja ločiti zrno od plevela
    sacar grano imeti korist (od)
    con su grano de sal s premislekom
    ¡ahí es un grano de anís! to ni tako preprosto!
    ¡al grano! k stvari!
    granos pl žito
  • livk|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Trichterling (dišeča Anis-Trichterling, orjaška Riesen-Trichterling, Krempen-Trichterling, pozna Falber Riesen-Trichterling, der Mönchskopf, poprhnjena Nebelgrauer Trichterling)
  • nazobčank|a [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Sägeblättling (luskasta Anis-Sägeblättling)
  • ploskocevk|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Tramete (grbasta Buckel-Tramete, janeževa Anis-Tramete)
  • sine (prim. skr. sanutár daleč proč, sánutaraḥ, sánutyah skrivoma, na skrivaj, neopažen(o), jon. ἄτερ [iz *sn̥ter] brez, ἄνευ, ἄνις brez, got. sundrō ločeno = stvnem. suntar = nem. sonder) praep. z abl. brez (naspr. cum): Pl., Varr., Cu., Q. idr., sine mente ac sine ullo sensu iacebant Ci. nezavestni in čisto brezčutni, sine dubio Ci. ep. brez dvoma, nedvomno, sine ulla dubitatione Ci. brez vsakega dvoma, povsem nedvomno, sine aliquo vulnere C. brez znatne izgube, brez znatnih izgub, se solos sine vulnere (brez ran), sine ferro, sine acie victos L., sine numine divûm V., imperium sine fine V., reus sine te criminis huius O., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti; toda: sed ne sine omni quidem sapientia Ci. brez vsega modroslovja, brez celotne filozofije; pogosto litota: non sine magna spe magnisque praemiis C., non sine ullo vulnere C. ne brez sleherne izgube, non sine cura N. ne brez skrbi = s posebno skrbjo (skrbnostjo), non sine conscio marito H., non sine multis lacrimis H., haud sine ira plebis L.; v pisemskem slogu (toda le enkrat) brez sklona: cum fratre an sine (sc. eo) Ci. ep.; postavljanje praep. za sklon najdemo v pesn. delih: flammā sine tura liquescere H., vitiis nemo sine nascitur H.