Franja

Zadetki iskanja

  • ametist moški spol (-a …) der Amethyst
  • amètist m (gr. amethystos) min. ametist
  • ametist samostalnik
    mineralogija (rudnina) ▸ ametiszt
  • ametíst mineralogija amethyst
  • ametíst améthyste ženski spol
  • ametíst (-a) m

    1. min. ametista

    2. (barva) ametista
  • ametíst m (gr. améthystos) ametist
  • ametíst amatista f
  • ametíst -a m., амети́ст |речовина| ч., амети́ст ч.
  • ametíst -e n ametist
  • ametíst -a m ametist
  • амети́ст1 ч., ametíst -a m.
  • амети́ст2 ч., ametíst |poldragi kamen| -a m.
  • amatista ženski spol ametist
  • amethyst [ǽmiɵist] samostalnik
    mineralogija ametist
  • Amethyst, der, (-/e/s, -e) ametist
  • améthyste [ametist] masculin, minéralogie, mines ametist
  • amethystus -ī, f (gr. ἀμέϑυστος, sredstvo zoper pijanost) ametist

    1. vijoličasti kremen, ki baje odvrača pijanost: O., Plin., Isid. (pri katerem je masc.). Od tod adj. amethystinus 3 (ἀμεϑύστινος)
    a) ametistov, ametistast, ametistove barve: color Suet., vestes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n (sc. vestimenta) ametistasta obleka: Iuv.
    b) z ametisti obtaknjen: trientes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n ametistni nakit, nakit iz ametistov: Prud.

    2. neke vrste trta, ki je dajala sicer dobro, a ne opojno vino: Col.
  • ametista f miner. ametist
  • hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

    1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

    2. metaf.
    a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
    b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.