Franja

absolut|en (-na, -no) absolut
absolutna ničla fizika absoluter Nullpunkt
absolutna temperatura fizika absolute Temperatur
absolutna vlaga absolute Feuchtigkeit
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
absolutni posluh absolutes Gehör
absolutni alkohol kemija absoluter Alkohol
absolutna bit filozofija das absolute Sein
absolutna resnica die absolute Wahrheit

absolúten absolute; positive

absolútni ablativ gramatika ablative absolute
absolútni alkohol absolute alcohol
absolúten dokaz absolute proof
absolútna monarhija absolute monarchy
absolútna oblast absolute power
absolútna večina an absolute majority
absolútna višina altitude; height above sea-level
absolútno zaupanje complete (ali perfect ali absolute) confidence
absolútna potreba absolute necessity
absolútni posluh glasba perfect pitch

absolúten absolu; souverain, complet

absolutna večina majorité absolue
absolutna (državna) oblast pouvoir absolu

absolúten (-tna -o) adj.

1. (popoln, vsestranski) assoluto:
absolutna tišina silenzio assoluto
absolutna večina glasov maggioranza assoluta dei voti

2. (brezpogojen, nesporen) assoluto:
absoluten prvak campione assoluto

3. (neomejen, absolutističen) assolutista, assolutistico:
absolutna oblast regime assolutistico

4. filoz.
absolutni duh spirito assoluto
fiz. absolutna ničla zero assoluto
mat. absolutna vrednost valore assoluto
meteor. absolutna vlaga umidità assoluta
knjiž. absolutna oblast arbitrio, balia
pren. absolutna premoč scettro
lingv. absolutni superlativ (pridevnika) superlativo assoluto, elativo

absolúten -tna -o (lat. absolutus) apsolutan: -a večina

absolúten absoluto; dominante

absolutna temperatura temperatura f absoluta
absolutna večina mayoría f absoluta

absolúten, absolútni prid., абсолю́тний прикм.

absolúten -tna -o prid.
1. absolut
2. complet, perfect

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absolut, absolut absoluten

absolút -ă (-ţi, -te)

I. adj. absoluten, popoln, brezpogojen, neomejen

II. adv. popolnoma, vsekakor

III. n fil. absolutum

absolūtīvus 3, adv. -ē (absolūtus)

1. določen, očiten, nedvomen, absoluten (naspr. relativus): Serv., absolutive sermonem efferri Char.

2. absolutīvē = v osnovniku, v pozitivu (naspr. comparative, superlative): abs. has partitiones declinare Char.

absoluto absoluten, despotičen; neomejen, neodvisen; neizogiben

en absoluto odločno, izrečno
de absoluta necesidad na vsak način potreben, nujno potreben

absolvō -ere -solvī -solūtum

I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.

— II. pren.

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.

2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.

3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē

1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.

2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno.

ȁpsolūtan, apsòlutan -tna -o (lat. absolutus) absoluten: -a tišina; -a većina glasova; -a temperatura; -a visina; -a poezija

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

downright¹ [dáunrait] pridevnik
navpičen
figurativno odkrit, preprost, pošten; popoln, absoluten, pravcat

irrelative [irélətiv] pridevnik (irrelatively prislov)
brezzvezen, neodvisen (to)
absoluten; neznaten, nevažen

mathématique [-tik] adjectif matematičen, figuré eksakten; strog; absoluten; neovrgljiv; féminin (skoraj vedno pluriel) matematika

étui masculin de mathématiques etui za risalno orodje
hautes mathématiques, mathématiques supérieures, transcendantes višja matematika
précision féminin mathématique matematična natančnost
mathématiques pures, appliquées čista, aplicirana matematika

omnipotent, e [-pɔtɑ̃, t] adjectif vsemogočen; politique absoluten

personne féminin omnipotente vsemogočna oseba, vsemogočnik