Sirij|a ženski spol (-e) Syrien ( das )
Sirija samostalnik (država) ▸
Szíriadržavljani Sirije ▸ Szíria állampolgárai
veleposlanik Sirije ▸ Szíria nagykövete
obala Sirije ▸ Szíria partja, Szíria partvonala
begunci iz Sirije ▸ kontrastivno zanimivo szíriai menekültek
odpotovati v Sirijo ▸ Szíriába elutazik
zbežati iz Sirije ▸ Szíriából elmenekül
državljanska vojna v Siriji ▸ kontrastivno zanimivo szíriai polgárháború
Sopomenke: Sirska arabska republika Sírija (-e) f geogr. Siria
Sírija -e ž., Си́рія -ї ж.
Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod
I. adj.
1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.
2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.
3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.
4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —
II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).
Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.
Syria [síriə] samostalnik
Sirija
Syrie [siri] féminin Sirija
Šâm Šáma m (t. Šam, ar.)
1. Sirija
2. Damask
Си́рія -ї ж., Sírija -e ž.
Coelē Syria, acc. Coelēn Syriam, abl. Coelē Syriā (ἡ κοίλη Συρία) Kelesirija, kotlinasta pokrajina med Libanonom in Antilibanonom: L., ista Syria Coelē: Ulp. (Dig.), tudi samo Coelē Kela: Mel., Plin.; potem sploh zahodna Sirija: Cu.
antecanis -is, m (ante in canis, Ci. poskusni prevod gr. προκύων [Procyon]) Pes predhodnik = Mali pes, ime ozvezdja, predhodnika Velikega psa (Sirija): antecanis, Graio προκύων qui nomine fertur Ci. (Arat.; drugi pišejo: ante canem ali Ante Canem).
Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.
1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.
2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.
optik samostalnik1. (strokovnjak za očesne pripomočke) ▸
optikus, látszerészpoklic optika ▸ optikus szakma
pregled pri optiku ▸ kontrastivno zanimivo optikai vizsgálat
preveriti pri optiku ▸ optikusnál ellenőriz
kupiti pri optiku ▸ optikusnál vásárol
Kontaktne leče vedno kupite pri optiku, ki bo poskrbel, da se vam bodo dobro prilegale. ▸ A kontaktlencsét mindig optikusnál vásárolja meg, aki gondoskodik róla, hogy jól illeszkedjenek a szemre.
izobraževanje za optike ▸ optikusképzés
obisk pri optiku ▸ optikusnál tett látogatás, optikus felkeresése
Pri optiku dobite tudi potapljaška očala z ustrezno dioptrijo. ▸ Az optikusnál megfelelő dioptriájú búvárszemüveg is kapható.
Povezane iztočnice: očesni optik2. (strokovnjak za optične naprave) ▸
optikus, látszerész1786 se je rodil italijanski optik in astronom Giovanni Battista Amici, graditelj prvih zrcalnih teleskopov in natančnih mikroskopov. ▸ 1786-ban született Battista Amici olasz optikus és asztronómus, az első tükörteleszkópok és pontos mikroszkópok megépítője.
Sirija B sta odkrila optika Clark, ko sta leta 1863 preizkušala novo lečo za objektiv velikega teleskopa. ▸ A Szíriusz B-t az optikusként tevékenykedő Clark testvérek fedezték fel, amikor 1863-ban egy új lencsét próbáltak ki a nagy teleszkóp objektívéhez.