Franja

Blumenverkäuferin, die, prodajalka cvetja, rož

fiorista m, f (m pl. -ti)

1. cvetličar, cvetličarka; izdelovalec, prodajalec umetnih rož

2. umet. slikar cvetja

rhodinus 3 (gr. ῥόδινος) iz rož narejen (izdelan), róžen: unguentum, oleum Plin.

rosāceus 3 (rosa) rožen, iz rož narejen (izdelan, pripravljen): corona Plin., rosaceum oleum in subst. rosāceum -eī, n rožno olje: Plin.

rosaleda, rosalera ženski spol nasad rož (vrtnic); vrt rož, aleja rož

rosārius 3 (rosa) rožen, iz rož narejen (izdelan, pripravljen): cena Suet., absorptio Ap. rožna pijača, venenum Ap. zaužitje oleandra, ki so ga imeli za strupeno rastlino, auxilium Ap. iz uživanja rož; subst. rosārium -iī, n živíca (živa meja) iz rož, rožni vrt, rožnjak: Col., O., V., Pr.

roseate [róuziit] pridevnik (roseately prislov)
poln rož, rožnat
figurativno zlat; blesteč, sijajen; optimističen, rožnat, obetaven

roseate hopes lepa upanja
roseate views optimistični nazori (vidiki)

rosery [róuzəri] samostalnik
gredica vrtnic; vrt rož, vrtnica

roseus¹ 3 (rosa)

1. rožen, iz rož narejen, rožast: strophium V., vinculum Sen., corona Ap., ripa Cl., rosae purpureae odoris rosei, floris aurei Vop.

2. meton. rožnat, rožnate barve, rožnatordeč, rožnatobarven: color, pannus Plin., fucus Cat., rubor O., quadrigae, bigae V.; pesn.
a) kot pridevek znanilcem dneva: dea rosea O. = Aurora, roseus Eous Pr. = Lucifer, Phoebus V.
b) zaznamujoč mladeniško svežino in lepoto telesa ali njegovih posameznih delov: labella Cat., os O., V., cervix V., H., genae V.

giallo

A) agg.

1. rumen:
un mazzo di fiori gialli šopek rumenih rož
farina gialla koruzna moka
razza gialla rumena rasa
pericolo giallo rumena nevarnost
sindacati gialli pren. delodajalski sindikati
essere giallo dalla rabbia pren. pozeleneti od jeze

2. med.
febbre gialla rumena mrzlica

3. kriminalen (roman, film)

4.
stampa gialla senzacionalistični tisk

B) m

1. rumena barva

2. rumenjak

3. kriminalka (roman, film); zapleten kriminalni primer

4. rumenokožec

5. kem. rumenilo:
giallo di cromo kromovo rumenilo

rosa -ae, f (izpos. iz gr. ῥόδον, ῥοδέα roža, vrtnica, kar je izpos. iz staroiranskega *u̯r̥da-)

1. rožni grm, vrtnica, rožnik, roževec: Plin., Ambr. idr., flos rosae Cels. ali rosarum H., flores rosae H. ali rosarum Lucr., rosa Paesti bis florens V. roža damaščanka, roža iz Damaska, rosa laurea Ap. oleander, kalmija, turška vrba.

2. roža, vrtnica
a) kot cvetlica: Varr., H., T., Plin., Tib., Mart. idr., veris initium notabat, cum rosam viderat Ci., frutex rosae Col. rožni grm, plena rosarum atria O.; kolekt. rože, rožni venci: pulvinus rosā fartus Ci., in rosā dicere Ci. ali potare H. z rožami ovenčan ali na rožah ležeč = multā in rosā Sen. ph., vivere in aeternā rosā Mart. v večni slasti, prijetno (veselo) živeti = in rosā iacet Sen. ph.; preg.: rosa, ut dicitur, de spinis floruit Hier.
b) kot laskava, ljubkovalna beseda: mea rosa Pl. moja rož(ic)a.

3. meton. rožno mazilo, rožno olje: Cels.

róža botanika (cvet) fleur ženski spol , rose ženski spol ; (divja) églantine ženski spol

ledene rože cristaux de glace, fleurs de givre (aux fenêtres)
umetne rože fleurs artificielles
zdravilne rože herbes médicinales, simples moški spol množine
gojitelj rož rosiériste moški spol
ne biti z rožami postlano (figurativno) ne pas être (couché) sur des roses
ni rože brez trna (il n'y a) pas de roses sans épines

róža (-e) f

1. bot. fiore:
roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
šopek rož mazzolino di fiori
vaza z rožami un vaso di fiori
papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)

2. (vrtnica) rosa:
rože bodejo le rose pungono

3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)

4. jur., hist. diritto di pascolo

5. lov. cresta (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
na licih so ji razcvetele rože arrossì
roža rož la più bella
bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
etn. roža mogota rosa mirabile, magica
suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
navt. magnetna roža rosa della bussola
meteor. vetrovna roža rosa dei venti

róža bot rosa f ; (grm) rosal m

divja roža rosa f silvestre
ledene rože (na oknu) flores f pl de escarcha, escarcha f de las ventanas
zdravilne rože hierbas f pl medicinales; simples m pl
gojitelj (gojitev) rož cultivador m (cultivo m) de rosas
Kavalir z rožo (opera) El Caballero de la rosa
nasad, vrt rož rosaleda f, rosalera f
ni mi z rožami postlano (fig) no estoy sobre un lecho de rosas
ni rože brez trna no hay miel sin hiel

stojnic|a [ó] ženski spol (-e …) der Stand (informacijska Informationsstand, prodajna Verkaufsstand, na sejmu Ausstellungsstand, Messestand, na tržnici Marktstand, za prodajo rož Blumenstand, za jajca Eierstand, za sadje Obststand, za zelenjavo Gemüsestand), podobna lopi: die Bude (s pijačo Getränkebude)
najemnina za stojnico die Standmiete

stotéro numer. inv.

1. cento, (un) centinaio (di)

2. pren. molti, innumerevoli:
na travniku raste stotero rož nel prato crescono innumerevoli fiori

sūtilis -e (suere) sešit, šivan, vezan, zvezan, spleten, sestavljen: Varr. ap. Gell. idr., sutilis auro balteus V. z zlatom prešit, okrepljen z zlato pločevino, centunculus Ap., cymba (cumba) V., Ap. iz ločja (sitja) spleten (in z usnjem prevlečen), naves Plin. iz kož ali ločja, domus Val. Fl. iz kož sešita, coronae O., Plin., Mart. iz rož spleteni, povezani, rosae Mart. spletene, sutilis rosa Mart. rožni venec = venec iz rož, lapilli, hyacinthi Prud. v venec spleteni (spletene).

šôpek bouquet moški spol (de fleurs)

šopek rož, vrtnic bouquet de roses

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

φοινῑκό-ροδος 2 (ῥόδον) poet. od rož rdeč, rožnat.