Franja

Zadetki iskanja

  • del [é] moški spol (-a …)

    1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
    skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
    sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
    drobni deli množina Kleinteile
    mehki deli množina Weichteile
    posamezni deli množina Einzelteile
    telesni del der Körperteil

    2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
    pri grbu: odličniški del Prachtstück
    pomožni del Nebenstück

    3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
    intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
    zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

    4.
    del poti die Strecke
    stari del mesta die Altstadt
    del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
    odebeljeni del die Verdickung
    poglobljeni del die Senke
    vbočeni del die Einwölbung
    vozni del das Laufwerk
    vrinjeni del der Einschub
    vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
    zgornji del stavbe der Oberbau
    zgornji del zidu die Mauerkrone
    deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
    pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
    po delih abschnittweise, partiell
    |
    biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
    postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
    razdeliti na dva dela zweiteilen
    razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
    razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
    razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …
  • komplét (-a) m

    1. (iz različnih delov sestoječa celota) completo; gioco; ensemble

    2. obl. completo; insieme; coordinato:
    poletni komplet completo estivo
    smučarski komplet completo da sci
    teniški komplet coordinato per il tennis
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    komplet nakita parure
    komplet očal occhialeria
    komplet sestavnih delov kit
  • livreja samostalnik
    1. pogosto v leposlovju (uniforma) ▸ libéria, személyzet díszes egyenruhája
    lakaj v livreji ▸ libériás lakáj, libériás inas
    portir v livreji ▸ libériás portás
    služabnik v livreji ▸ libériás szolga
    bleščeča livreja ▸ fényes libéria
    kraljevska livreja ▸ királyi libéria
    hotelska livreja ▸ szálloda libériája
    Vratar v hotelski livreji ju je spoštljivo pozdravil in jima odprl vrata. ▸ A szálloda libériájába öltözött portás tiszteletteljesen köszöntötte őket és kinyitotta előttük az ajtót.
    Oprijete črne majice in hlače so dopolnjene z belimi in z motivi delov človeškega telesa poslikanimi livrejami. ▸ A szűk fekete ingeket és nadrágokat fehér, emberi testrészek motívumaival díszített libériák egészítették ki.

    2. (o dizajnu in barvah) ▸ arculat, fényezés
    Renault bo šele leta 2002 na Benettonove dirkalnike pritisnil svojo značko in jih prebarval v svojo livrejo. ▸ A Renault a Benetton versenyautót csak 2002-ben jelölte meg a saját emblémájával és fényezte át a saját színeire.
    Ponudba je upoštevala nekatere zahteve ministrstva italijanske vlade, zato naj bi imela družba v prihodnje avtonomno vlogo, italijansko identiteto, svojo znamko, logo in livrejo. ▸ Az ajánlat figyelembe vette az olasz kormány minisztériumának előírásait, ezért a vállalat a jövőben önálló szerepet, olasz identitást, saját márkát, logót és arculatot kap.
  • menjáva (-e) f

    1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
    ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
    menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento

    2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
    menjava vremena il cambiamento del tempo
    menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
    menjava letnih časov la vicenda delle stagioni

    3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
    menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
    pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia

    4. avt.
    menjava prestave (brzine) cambio della marcia
  • montážen prefabricated

    montážna delavnica assembly shop
    montážni trak assembly line
    montážna hiša prefabricated house
    montážna hala assembly hall, fitting-shop
    montážna tovarna assembly plant
    proizvodnja montážnih delov prefabrication
  • nadomestni del moški spol das Ersatzteil; das Ersatzstück
    seznam nadomestnih delov die Ersatzteilliste
    skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
  • osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
    v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
    osem in pol achteinhalb
    bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
    čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
    po osem je acht, ljudi: zu acht
    deliti na osem delov achteln
    na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
    na osmih straneh achtseitig
    v osmih knjigah in acht Bänden
    ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
    predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
    vlak ob osmih der Achtuhrzug
  • pet [é]

    1. fünf (ljudi, stvari fünf Leute, Dinge)
    … za pet mark bankovec: der Fünfmarkschein, kovanec: das Fünfmarkstück
    vsakih pet ur/dni/tednov/mesecev/ let fünfstündlich/fünftäglich/fünfwöchentlich/ fünfmonatlich/fünfjährlich
    star/trajajoč pet ur/ dni/tednov/mesecev/let fündstündig/fünftägig/ fünfwochig/fünfmonatig/fünfjährig
    s petimi … fünf-
    (dejanji fünfaktig, zvezki fünfbändig, kraki fünfarmig, gradbeništvo, arhitektura ladjami fünfschiffig, stranicami fünfseitig, strunami fünfsaitig, zobci fünfzähnig)
    razdeliti na pet delov fünfteln
    napoved časa: ura je pet es ist fünf Uhr
    ob petih um fünf (Uhr)
    pet do petih fünf vor fünf

    2. šolska ocena - v Sloveniji: vorzüglich, Eins, v Nemčiji: Fünf, ungenügend
  • razdeli|ti (-m) deliti

    1. med več ljudi, elementov: (deliti) verteilen, austeilen (unter), ausgeben
    razdeliti vloge die Rollen verteilen
    razdeliti stroške (die Kosten) umlegen

    2. na več delov: teilen, aufteilen, zerteilen
    razdeliti na dva dela/tri/ štiri dele/pet delov … zweiteilen/halbieren, dreiteilen/dritteln, vierteln, fünfteln …
    (razčleniti) unterteilen, gliedern, aufgliedern
    razdeliti na kvote quotisieren
    razdeliti na parcele parzellieren
    razdeliti na obdobja/periode periodisieren
    razdeliti na porcije portionieren
    razdeliti na predale/predmete fächern
    razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
    razdeliti po ključu schlüsseln
  • razdeljen [ê] (-a, -o)

    1. med več ljudi, organizacij ipd.: verteilt

    2. na več delov: unterteilt, gegliedert
    razdeljen na polja gefeldert
    biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
    razdeljen na prekate gekammert
    razdeljen na stopnje gestaffelt, gestuft, stufenförmig
    razdeljen na dva dela/tri dele/štiri dele/pet delov … halbiert/zweigeteilt, gedrittelt/dreigeteilt, geviertelt/viergeteilt, gefünftelt …
  • seznam moški spol (-a …)

    1. (spisek) die Liste, -liste (čakalni Warteliste, kontrolni [Kontrolliste] Kontrollliste, Gegenliste, kosovni Stückliste, občinski porotnikov Urliste, plačilni Gehaltsliste, Lohnliste, poimenski Namensliste, prednostni Prioritätenliste, članov Mitgliederliste, darovalcev Spendenliste, deziderat Desideratenliste, dobitkov/zadetkov Gewinnliste, dopustov Urlaubsliste, doseženih rezultatov Ergebnisliste, družabnikov Gesellschafterliste, govornikov za razpravo Rednerliste, inventarja Bestandsliste, izgub Verlustliste, kandidatov Vorschlagsliste, nabornikov Musterungsliste, nadomestnih delov Ersatzteilliste, naročil [Bestelliste] Bestellliste, pogrešanih oseb Suchliste, porotnikov Schöffenliste, potnikov Passagierliste, povabljencev Einladungsliste, prisotnih Präsenzliste, startni šport Startliste, udeležencev Teilnehmerliste, uvozni Einfuhrliste, volivcev Wählerliste, vprašanj Frageliste, za odstrel lovstvo Abschußliste, zbiralni Sammelliste); die Auflistung, die Zusammenstellung
    v obliki seznamov listenmäßig
    vodenje seznama die Listenführung
    mesto na seznamu der Listenplatz
    delati/narediti/sestaviti seznam delov: (die Teile) auflisten

    2. (pregledni seznam) das Verzeichnis (branžni/panožni Branchenverzeichnis, imenski Namenverzeichnis, besed Wörterverzeichnis, dolžnikov Schuldnerverzeichnis, knjig Bücherverzeichnis, predavanj Vorlesungsverzeichnis, strokovnih izrazov Fachwörterverzeichnis, stvari Sachverzeichnis, tiskovnih napak Druckfehlerverzeichnis, udeležencev Teilnehmerverzeichnis, upnikov Gläubigerverzeichnis, virov Quellenverzeichnis, volivcev Wählerverzeichnis, zaposlenih Personalverzeichnis); (register) das Register (avtorjev Autorenregister, grehov Sündenregister)
    seznam literature das Literaturverzeichnis, der Literaturnachweis, die Literaturangabe

    3. (kanon) der Kanon
    |
    seznam želja der Wunschzettel
    vojni seznam vojska die Stammrolle
    volilni seznam (imenik) die Wählerevidenz
  • skladišč|e srednji spol (-a …) das Lager (carinsko/izvencarinsko Freilager, odpremno Auslieferungslager, nadomestnih delov Ersatzteillager, pohištva Möbellager, sodov [Faßlager] Fasslager, zbirno Sammellager), stavba: das Lagerhaus, hala: die Lagerhalle, Güterhalle, prostor: der Lagerplatz; (skladiščni prostor) der Lagerraum
    pomorstvo tovorno skladišče der Frachtraum
    lesno skladišče der Holzlagerplatz, der Holzhof, žaganega/rezanega lesa: Schnittholzplatz
  • snôpič (bankovcev, pisem) liasse ženski spol ; (zvezek) fascicule moški spol

    delov snopih ouvrage moški spol par fascicules
  • spájanje (-a) n

    1. congiungimento, combinazione, unione; inchiodatura; raccordo; saldatura:
    spajanje kovinskih, lesenih delov raccordo, congiungimento di parti metalliche, lignee
    spajanje vesoljskih ladij docking

    2. ekon.
    spajanje podjetij fusione di imprese

    3. kem.
    spajanje ogljika in vodika combinazione di carbonio e idrogeno

    4. metal.
    spajanje s kovičenjem, varjenjem chiodatura; saldatura
  • športen pridevnik
    1. (o telesni aktivnosti) ▸ sport
    športna aktivnost ▸ sporttevékenység
    športno društvo ▸ sportszövetség
    športna prireditev ▸ sportrendezvény
    športni objekt ▸ sportlétesítvény
    športna oprema ▸ sportfelszerelés
    športno igrišče ▸ sportpálya
    športna kariera ▸ sportkarrier, sportpályafutás
    športni dogodek ▸ sportesemény
    športno tekmovanje ▸ sportverseny
    športni navdušenci ▸ sportrajongók
    Sopomenke: atletski
    Povezane iztočnice: športna dvorana, športna vzgoja, športni park, športna medicina, športno ribištvo, športna novinarka

    2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sport
    športno podvozje ▸ sportalváz
    športni sedež ▸ sportülés
    športno vozilo ▸ sportjármű
    Športni sedeži so odlični in zadnja dva sedeža sta prav tako odmerjena po telesu sopotnikov. ▸ Kiválóak a sportülései és a hátsó két ülés is az utasok mérete szerint készült.
    Povezane iztočnice: športni avto, športni avtomobil, športni terenec

    3. (o materialu in kroju) ▸ sport
    športna oblačila ▸ sportruházat, sportruha
    športna obutev ▸ sportcipő
    Sodobna športna oblačila so krojena tako, da se telesu prilegajo in hkrati omogočajo gibanje. ▸ A modern sportruhákban a testhezálló szabás ellenére szabadon lehet mozogni.
    Povezane iztočnice: športni copati, športni modrček, športni nedrček

    4. (o telesnem videzu) ▸ sportos
    športni videz ▸ sportos külső
    športna postava ▸ sportos alkat, sportos testalkat, sportos alak
    V kopalkah je tako s ponosom pokazala svojo športno postavo in trebušne mišice. ▸ Fürdőruhában büszkén mutogatta sportos alkatát és hasizmait.
    Sopomenke: atletski

    5. (o obnašanju) ▸ sportszerű
    športno obnašanje ▸ sportszerű viselkedés
    športno navijanje ▸ sportszerű drukkolás, sportszerű szurkolás
    Igralci so različno spoštovali pravila športnega obnašanja. ▸ A játékosok eltérő módon viszonyultak a sportszerű viselkedés szabályaihoz.
    Mladi športniki so nas navdušili z odličnimi igrami, navijači pa z glasnim in športnim navijanjem. ▸ A fiatal sportolók kiváló játékukkal lelkesítettek bennünket, a szurkolók pedig hangos és sportszerű drukkolásukkal.
  • športno prislov
    1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosan
    športno se udejstvovatikontrastivno zanimivo sportol
    športno obarvankontrastivno zanimivo sportos színezetű
    športno razpoloženkontrastivno zanimivo sportos hangulatú
    športno aktivenkontrastivno zanimivo aktívan sportoló
    športno živeti ▸ sportosan él
    Še vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
    Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
    Sopomenke: atletsko

    2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosan
    športno oblikovan ▸ sportosan kialakított
    športno ukrojen ▸ sportosan szabott
    Udobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

    3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosan
    športno se oblačiti ▸ sportosan öltözködik
    športno oblečen ▸ sportosan öltözött
    Ker je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

    4. (o telesnem videzu) približek prevedkasportos alkatú
    športno oblikovan ▸ sportos testalkatú
    Sama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna.kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
    Sopomenke: atletsko

    5. (o obnašanju) ▸ sportszerűen
    športno se obnašati ▸ sportszerűen viselkedik
    športno navijati ▸ sportszerűen szurkol, sportszerűen drukkol
    športno čestitati ▸ sportszerűen gratulál
    športno prenesti poraz ▸ sportszerűen viseli a vereséget
    Gledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
    V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.
  • tekočinsko hlajenje stalna zveza
    tehnika in tehnologija (o ohlajanju delov strojev) ▸ folyadékhűtés
    Sopomenke: vodno hlajenje
  • vnóvičen (-čna -o) adj. knjiž. (ponoven) ripetuto, reiterato; secondo; recidivo; re-, ri-:
    vnovično srečanje un secondo incontro
    vnovična izvolitev rielezione
    vnovična uporaba reimpiego
    svojčas je bila razširjena praksa vnovične uporabe delov antičnih zgradb v novih un tempo era diffusa la prassi del reimpiego di elementi architettonici di edifici antichi in nuovi
    šport. vnovično najetje reingaggio
  • vodno hlajenje stalna zveza
    tehnika in tehnologija (o ohlajanju delov strojev) ▸ vízhűtés
    Sopomenke: tekočinsko hlajenje
  • vonj samostalnik
    1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj]szag [neprijeten vonj]
    močan vonj ▸ erős szag
    V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.
    nežen vonj ▸ lágy illat
    neprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szag
    zatohel vonj ▸ áporodott szag
    oster vonj ▸ éles szag
    omamen vonj ▸ bódító illat
    aromatičen vonj ▸ aromás illat
    svež vonj ▸ friss illat
    sladek vonj ▸ édes illat
    vonj po bencinu ▸ benzinszag
    vonj po morju ▸ tengerillat
    vonj po kavi ▸ kávéillat
    vonj se širi ▸ szag árad, illat árad
    Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.
    zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérez
    zavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagol
    vonj vrtnic ▸ rózsaillat
    Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
    vonj parfuma ▸ parfümillat
    vonj znoja ▸ izzadságszag
    vonj hrane ▸ ételszag
    vonj po dimu ▸ füstszag
    vonj po znoju ▸ izzadságszag
    opojen vonj ▸ kábító illat
    prijeten vonj ▸ illat, kellemes illat

    2. (dišava) ▸ illat
    nov vonj ▸ új illat
    Nadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.
    moški vonj ▸ férfi illat
    V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.
    ženstven vonj ▸ nőies illat
    cvetni vonj ▸ virágillat
    cvetlični vonj ▸ virágillat
    odišaviti se z vonjemkontrastivno zanimivo illatosítja magát
    uporabljati vonj ▸ illatot használ
    vonj za moške ▸ férfi illat
    vonj za ženske ▸ női illat
    vonj z notami ▸ jellegzetes illat
    Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

    3. (voh) ▸ szaglás
    čut za vonj ▸ szaglás
    izguba vonja ▸ szaglás elvesztése
    Tudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.
    razvit vonj ▸ szaglást kifejleszt
    Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
    vonj in sluh ▸ szaglás és hallás

    4. (o občutku) ▸ illat, szag
    dati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglik
    Ponedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.
    dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot áraszt
    imeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatos
    Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.
    čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érez
    V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
    V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.
    vonj življenja ▸ életszag
    vonj smrti ▸ halálszag
    vonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    vonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.
    vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illata
    Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
    Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.