del [é] moški spol (-a …)
1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
drobni deli množina Kleinteile
mehki deli množina Weichteile
posamezni deli množina Einzelteile
telesni del der Körperteil
2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
pri grbu: odličniški del Prachtstück
pomožni del Nebenstück
3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)
4.
del poti die Strecke
stari del mesta die Altstadt
del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
odebeljeni del die Verdickung
poglobljeni del die Senke
vbočeni del die Einwölbung
vozni del das Laufwerk
vrinjeni del der Einschub
vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
zgornji del stavbe der Oberbau
zgornji del zidu die Mauerkrone
deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
po delih abschnittweise, partiell
|
biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
razdeliti na dva dela zweiteilen
razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …
Zadetki iskanja
- komplét (-a) m
1. (iz različnih delov sestoječa celota) completo; gioco; ensemble
2. obl. completo; insieme; coordinato:
poletni komplet completo estivo
smučarski komplet completo da sci
teniški komplet coordinato per il tennis
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
komplet nakita parure
komplet očal occhialeria
komplet sestavnih delov kit - livreja samostalnik
1. pogosto v leposlovju (uniforma) ▸ libéria, személyzet díszes egyenruhájalakaj v livreji ▸ libériás lakáj, libériás inasportir v livreji ▸ libériás portásslužabnik v livreji ▸ libériás szolgableščeča livreja ▸ fényes libériakraljevska livreja ▸ királyi libériahotelska livreja ▸ szálloda libériájaVratar v hotelski livreji ju je spoštljivo pozdravil in jima odprl vrata. ▸ A szálloda libériájába öltözött portás tiszteletteljesen köszöntötte őket és kinyitotta előttük az ajtót.
Oprijete črne majice in hlače so dopolnjene z belimi in z motivi delov človeškega telesa poslikanimi livrejami. ▸ A szűk fekete ingeket és nadrágokat fehér, emberi testrészek motívumaival díszített libériák egészítették ki.
2. (o dizajnu in barvah) ▸ arculat, fényezés
Renault bo šele leta 2002 na Benettonove dirkalnike pritisnil svojo značko in jih prebarval v svojo livrejo. ▸ A Renault a Benetton versenyautót csak 2002-ben jelölte meg a saját emblémájával és fényezte át a saját színeire.
Ponudba je upoštevala nekatere zahteve ministrstva italijanske vlade, zato naj bi imela družba v prihodnje avtonomno vlogo, italijansko identiteto, svojo znamko, logo in livrejo. ▸ Az ajánlat figyelembe vette az olasz kormány minisztériumának előírásait, ezért a vállalat a jövőben önálló szerepet, olasz identitást, saját márkát, logót és arculatot kap. - menjáva (-e) f
1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento
2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
menjava vremena il cambiamento del tempo
menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
menjava letnih časov la vicenda delle stagioni
3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia
4. avt.
menjava prestave (brzine) cambio della marcia - montážen prefabricated
montážna delavnica assembly shop
montážni trak assembly line
montážna hiša prefabricated house
montážna hala assembly hall, fitting-shop
montážna tovarna assembly plant
proizvodnja montážnih delov prefabrication - nadomestni del moški spol das Ersatzteil; das Ersatzstück
seznam nadomestnih delov die Ersatzteilliste
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager - osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
osem in pol achteinhalb
bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
po osem je acht, ljudi: zu acht
deliti na osem delov achteln
na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
na osmih straneh achtseitig
v osmih knjigah in acht Bänden
ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
vlak ob osmih der Achtuhrzug - pet [é]
1. fünf (ljudi, stvari fünf Leute, Dinge)
… za pet mark bankovec: der Fünfmarkschein, kovanec: das Fünfmarkstück
vsakih pet ur/dni/tednov/mesecev/ let fünfstündlich/fünftäglich/fünfwöchentlich/ fünfmonatlich/fünfjährlich
star/trajajoč pet ur/ dni/tednov/mesecev/let fündstündig/fünftägig/ fünfwochig/fünfmonatig/fünfjährig
s petimi … fünf-
(dejanji fünfaktig, zvezki fünfbändig, kraki fünfarmig, gradbeništvo, arhitektura ladjami fünfschiffig, stranicami fünfseitig, strunami fünfsaitig, zobci fünfzähnig)
razdeliti na pet delov fünfteln
napoved časa: ura je pet es ist fünf Uhr
ob petih um fünf (Uhr)
pet do petih fünf vor fünf
2. šolska ocena - v Sloveniji: vorzüglich, Eins, v Nemčiji: Fünf, ungenügend - razdeli|ti (-m) deliti
1. med več ljudi, elementov: (deliti) verteilen, austeilen (unter), ausgeben
razdeliti vloge die Rollen verteilen
razdeliti stroške (die Kosten) umlegen
2. na več delov: teilen, aufteilen, zerteilen
razdeliti na dva dela/tri/ štiri dele/pet delov … zweiteilen/halbieren, dreiteilen/dritteln, vierteln, fünfteln …
(razčleniti) unterteilen, gliedern, aufgliedern
razdeliti na kvote quotisieren
razdeliti na parcele parzellieren
razdeliti na obdobja/periode periodisieren
razdeliti na porcije portionieren
razdeliti na predale/predmete fächern
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
razdeliti po ključu schlüsseln - razdeljen [ê] (-a, -o)
1. med več ljudi, organizacij ipd.: verteilt
2. na več delov: unterteilt, gegliedert
razdeljen na polja gefeldert
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na prekate gekammert
razdeljen na stopnje gestaffelt, gestuft, stufenförmig
razdeljen na dva dela/tri dele/štiri dele/pet delov … halbiert/zweigeteilt, gedrittelt/dreigeteilt, geviertelt/viergeteilt, gefünftelt … - seznam moški spol (-a …)
1. (spisek) die Liste, -liste (čakalni Warteliste, kontrolni [Kontrolliste] Kontrollliste, Gegenliste, kosovni Stückliste, občinski porotnikov Urliste, plačilni Gehaltsliste, Lohnliste, poimenski Namensliste, prednostni Prioritätenliste, članov Mitgliederliste, darovalcev Spendenliste, deziderat Desideratenliste, dobitkov/zadetkov Gewinnliste, dopustov Urlaubsliste, doseženih rezultatov Ergebnisliste, družabnikov Gesellschafterliste, govornikov za razpravo Rednerliste, inventarja Bestandsliste, izgub Verlustliste, kandidatov Vorschlagsliste, nabornikov Musterungsliste, nadomestnih delov Ersatzteilliste, naročil [Bestelliste] Bestellliste, pogrešanih oseb Suchliste, porotnikov Schöffenliste, potnikov Passagierliste, povabljencev Einladungsliste, prisotnih Präsenzliste, startni šport Startliste, udeležencev Teilnehmerliste, uvozni Einfuhrliste, volivcev Wählerliste, vprašanj Frageliste, za odstrel lovstvo Abschußliste, zbiralni Sammelliste); die Auflistung, die Zusammenstellung
v obliki seznamov listenmäßig
vodenje seznama die Listenführung
mesto na seznamu der Listenplatz
delati/narediti/sestaviti seznam delov: (die Teile) auflisten
2. (pregledni seznam) das Verzeichnis (branžni/panožni Branchenverzeichnis, imenski Namenverzeichnis, besed Wörterverzeichnis, dolžnikov Schuldnerverzeichnis, knjig Bücherverzeichnis, predavanj Vorlesungsverzeichnis, strokovnih izrazov Fachwörterverzeichnis, stvari Sachverzeichnis, tiskovnih napak Druckfehlerverzeichnis, udeležencev Teilnehmerverzeichnis, upnikov Gläubigerverzeichnis, virov Quellenverzeichnis, volivcev Wählerverzeichnis, zaposlenih Personalverzeichnis); (register) das Register (avtorjev Autorenregister, grehov Sündenregister)
seznam literature das Literaturverzeichnis, der Literaturnachweis, die Literaturangabe
3. (kanon) der Kanon
|
seznam želja der Wunschzettel
vojni seznam vojska die Stammrolle
volilni seznam (imenik) die Wählerevidenz - skladišč|e srednji spol (-a …) das Lager (carinsko/izvencarinsko Freilager, odpremno Auslieferungslager, nadomestnih delov Ersatzteillager, pohištva Möbellager, sodov [Faßlager] Fasslager, zbirno Sammellager), stavba: das Lagerhaus, hala: die Lagerhalle, Güterhalle, prostor: der Lagerplatz; (skladiščni prostor) der Lagerraum
pomorstvo tovorno skladišče der Frachtraum
lesno skladišče der Holzlagerplatz, der Holzhof, žaganega/rezanega lesa: Schnittholzplatz - snôpič (bankovcev, pisem) liasse ženski spol ; (zvezek) fascicule moški spol
delov snopih ouvrage moški spol par fascicules - spájanje (-a) n
1. congiungimento, combinazione, unione; inchiodatura; raccordo; saldatura:
spajanje kovinskih, lesenih delov raccordo, congiungimento di parti metalliche, lignee
spajanje vesoljskih ladij docking
2. ekon.
spajanje podjetij fusione di imprese
3. kem.
spajanje ogljika in vodika combinazione di carbonio e idrogeno
4. metal.
spajanje s kovičenjem, varjenjem chiodatura; saldatura - športen pridevnik
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportšportna aktivnost ▸ sporttevékenységšportno društvo ▸ sportszövetségšportna prireditev ▸ sportrendezvényšportni objekt ▸ sportlétesítvényšportna oprema ▸ sportfelszerelésšportno igrišče ▸ sportpályašportna kariera ▸ sportkarrier, sportpályafutásšportni dogodek ▸ sporteseményšportno tekmovanje ▸ sportversenyšportni navdušenci ▸ sportrajongókSopomenke: atletski
Povezane iztočnice: športna dvorana, športna vzgoja, športni park, športna medicina, športno ribištvo, športna novinarka
2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportšportno podvozje ▸ sportalvázšportni sedež ▸ sportülésšportno vozilo ▸ sportjárműŠportni sedeži so odlični in zadnja dva sedeža sta prav tako odmerjena po telesu sopotnikov. ▸ Kiválóak a sportülései és a hátsó két ülés is az utasok mérete szerint készült.
Povezane iztočnice: športni avto, športni avtomobil, športni terenec
3. (o materialu in kroju) ▸ sportšportna oblačila ▸ sportruházat, sportruhašportna obutev ▸ sportcipőSodobna športna oblačila so krojena tako, da se telesu prilegajo in hkrati omogočajo gibanje. ▸ A modern sportruhákban a testhezálló szabás ellenére szabadon lehet mozogni.
Povezane iztočnice: športni copati, športni modrček, športni nedrček
4. (o telesnem videzu) ▸ sportosšportni videz ▸ sportos külsőšportna postava ▸ sportos alkat, sportos testalkat, sportos alakV kopalkah je tako s ponosom pokazala svojo športno postavo in trebušne mišice. ▸ Fürdőruhában büszkén mutogatta sportos alkatát és hasizmait.
Sopomenke: atletski
5. (o obnašanju) ▸ sportszerűšportno obnašanje ▸ sportszerű viselkedésšportno navijanje ▸ sportszerű drukkolás, sportszerű szurkolásIgralci so različno spoštovali pravila športnega obnašanja. ▸ A játékosok eltérő módon viszonyultak a sportszerű viselkedés szabályaihoz.
Mladi športniki so nas navdušili z odličnimi igrami, navijači pa z glasnim in športnim navijanjem. ▸ A fiatal sportolók kiváló játékukkal lelkesítettek bennünket, a szurkolók pedig hangos és sportszerű drukkolásukkal. - športno prislov
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosanšportno se udejstvovati ▸ kontrastivno zanimivo sportolšportno obarvan ▸ kontrastivno zanimivo sportos színezetűšportno razpoložen ▸ kontrastivno zanimivo sportos hangulatúšportno aktiven ▸ kontrastivno zanimivo aktívan sportolóšportno živeti ▸ sportosan élŠe vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
Sopomenke: atletsko
2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosanšportno oblikovan ▸ sportosan kialakítottšportno ukrojen ▸ sportosan szabottUdobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.
3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosanšportno se oblačiti ▸ sportosan öltözködikšportno oblečen ▸ sportosan öltözöttKer je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.
4. (o telesnem videzu) približek prevedka ▸ sportos alkatúšportno oblikovan ▸ sportos testalkatúSama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna. ▸ kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
Sopomenke: atletsko
5. (o obnašanju) ▸ sportszerűenšportno se obnašati ▸ sportszerűen viselkedikšportno navijati ▸ sportszerűen szurkol, sportszerűen drukkolšportno čestitati ▸ sportszerűen gratulálšportno prenesti poraz ▸ sportszerűen viseli a vereségetGledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet. - tekočinsko hlajenje stalna zveza
tehnika in tehnologija (o ohlajanju delov strojev) ▸ folyadékhűtés
Sopomenke: vodno hlajenje - vnóvičen (-čna -o) adj. knjiž. (ponoven) ripetuto, reiterato; secondo; recidivo; re-, ri-:
vnovično srečanje un secondo incontro
vnovična izvolitev rielezione
vnovična uporaba reimpiego
svojčas je bila razširjena praksa vnovične uporabe delov antičnih zgradb v novih un tempo era diffusa la prassi del reimpiego di elementi architettonici di edifici antichi in nuovi
šport. vnovično najetje reingaggio - vodno hlajenje stalna zveza
tehnika in tehnologija (o ohlajanju delov strojev) ▸ vízhűtés
Sopomenke: tekočinsko hlajenje - vonj samostalnik
1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj] ▸ szag [neprijeten vonj]močan vonj ▸ erős szagV prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.nežen vonj ▸ lágy illatneprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szagzatohel vonj ▸ áporodott szagoster vonj ▸ éles szagomamen vonj ▸ bódító illataromatičen vonj ▸ aromás illatsvež vonj ▸ friss illatsladek vonj ▸ édes illatvonj po bencinu ▸ benzinszagvonj po morju ▸ tengerillatvonj po kavi ▸ kávéillatvonj se širi ▸ szag árad, illat áradPo zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérezzavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagolvonj vrtnic ▸ rózsaillatZaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.vonj parfuma ▸ parfümillatvonj znoja ▸ izzadságszagvonj hrane ▸ ételszagvonj po dimu ▸ füstszagvonj po znoju ▸ izzadságszagopojen vonj ▸ kábító illatprijeten vonj ▸ illat, kellemes illat
2. (dišava) ▸ illatnov vonj ▸ új illatNadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.moški vonj ▸ férfi illatV septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.ženstven vonj ▸ nőies illatcvetni vonj ▸ virágillatcvetlični vonj ▸ virágillatodišaviti se z vonjem ▸ kontrastivno zanimivo illatosítja magátuporabljati vonj ▸ illatot használvonj za moške ▸ férfi illatvonj za ženske ▸ női illatvonj z notami ▸ jellegzetes illatOrientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.
3. (voh) ▸ szaglásčut za vonj ▸ szaglásizguba vonja ▸ szaglás elvesztéseTudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.razvit vonj ▸ szaglást kifejlesztPes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.vonj in sluh ▸ szaglás és hallás
4. (o občutku) ▸ illat, szagdati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglikPonedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot árasztimeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatosVečsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érezV zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.vonj življenja ▸ életszagvonj smrti ▸ halálszagvonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szagavonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szagaAmerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illataZelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.