Franja

Ahilov (-a, -o)
anatomija Ahilova kita die Achillessehne
figurativno Ahilova peta die Achillesferse/ der wunde Punkt

Ȁhilov -a -o Ahilov: -a peta ranljivo mesto; -a tetiva anat. Ahilova kita

Ahílov d'Achille

ahilova peta talon moški spol d'Achille, point moški spol vulnérable

Ahílov (-a -o) adj. di Achille, achilleo:
pren. Ahilova peta tallone di Achille
anat. Ahilova kita tendine achilleo

Ahilov refleks stalna zveza
medicina (reakcija ob udarcu s kladivcem na kito tik nad peto) ▸ Achilles-ín reflex

Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.

Pēle͡us eī ali (po gr. deklinaciji) -eos, acc. -ea, voc. -eu, abl. (v prozi) -eō, m Peléj, kralj Mirmidoncev v tesalski Ftiji, kamor je pobegnil s svojim bratom Telamonom po umoru polbrata Foka, sin ajginskega kralja Ajaka, soprog Nereide Tetide, Ahilov oče: Ci., O., H., Cat., Mart., Val. Fl., Hyg. — Od tod adj. Pēlēius 3 (Πηληΐος) Peléjev, pesn. = Pelídov, Ahílov: facta Sil., virgo (= Briseis) Stat.; patron. Pēlīdēs -ae, m (Πηλεΐδης) Pelíd, Pelejev sin = Ahil: V., O., H.

Dromos -ī, m (Δρόμος) Drom(os),

1. poljana pri Šparti, tekališče za špartansko mladino: L.

2. Dromos Achilleos (Δρόμος Ἀχίλλειος) Ahilov Drom(os), dolg in ozek rt krimskega polotoka, kjer naj bi Ahil priredil tekmovanje v teku: Plin.

Aeacus -ī, acc. -on (O.), m (Αἰακός) Ajak, sin Jupitra in Nimfe Ajgine, kralj Ajgine, po smrti eden od treh sodnikov v podzemlju: Ci., H., O., Pr. idr. Od tod patronim: Aeacidēs -ae, voc. Aeacidā: Enn. ap. Ci., O., Aeacidē: O., gen. pl.: Aeacidārum: Enn. ap. Ci., Iust., Aeacidûm: Val. Fl., Sil., m (Αίακίδης) Ajakid, Ajakov potomec:

1. njegovi sinovi Pelej (Peleus), Fok (Focus), Telamon: O.

2. Pelejev sin Ahil: V. in Ahilov sin Pir (Pyrrhus): V., O.

3. ker so mak. kralji izvajali svoj rod od Ahila, tudi Perzej (Perseus), mak. kralj: V., Sil.

4. Pir (Pyrrhus), epirski kralj, ki se je imel za potomca Ahilovega sina Pira: Enn. ap. Ci.

5. pl. Aeacidae -ārum (-ûm), m Ajakidi: Ci. idr.; tudi Ajakova vojska: O. — Od tod adj.

1. Aeacidēïus 3 (Αἰακιδήιος) Ajakidom pripadajoč (gen. pl.): regna O. kjer vladajo Ajakidi = otok Ajgina.

2. Aeacidīnus 3 Ajakida (Ahila) dostojen: minae Pl.

3. Aeacius 3 ajaški: flos Col. poet. hijacinta.

Antilochus -ī, m (Ἀντίλοχος) Antiloh, Nestorjev sin, Ahilov prijatelj, padel je pred Trojo: H., O., Pr., Hyg.

Automedōn -ontis, m (Αὐτομέδων) Avtomedont, Diorejev (Διώρης) sin, Ahilov voznik in soborec, po Ahilovi smrti pa Pirov tovariš: V., O., Hyg.; apel. Avtomedont = hiter in spreten voznik: Iuv., (Roscius) in curru collocat Automedontem illum Ci.

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod

I. adj.

1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.

2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.

— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih).

Neoptolemus -ī, m (Νεοπτόλεμος) Neoptólem, gr. moško ime, poseb.

1. Ahilov sin, sicer imenovan tudi Pyrrhus (Rdečelasec): Ci., V., O.; kot naslov Enijeve tragedije: Ci.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: N.

3. tragiški igralec z otoka Skiros, prijatelj makedonskega kralja Filipa II.: Suet.

4. mološki kralj, Olimpiadin oče, ded Aleksandra Velikega (Olympias): Iust.

5. prijatelj Aleksandra Velikega, po njegovi smrti satrap v Armeniji: Iust.

Patroclus -ī, m (Πάτροκλος) Pátroklos

1. Menojtijev sin, Ahilov bratranec in prijatelj; pred Trojo ga je ubil Hektor: O., Pr. (z gr. acc. -on) Hyg. — Pesn. soobl. Patricolēs (po gr. soobl. Πατροκλῆς): o Patricoles, ad vos adveniens auxilium et vestras manus peto priusquam oppeto malam pestem mandatam hostili manu Enn. fr., Enn. ap. Ci., Hercules atque Achilles, quorum arma et tela gestata sunt a Patricole et Philocteta Fr. —

2. Perzejev namestnik: L.

3. ime nekega slona kralja Antioha: Plin.

patruēlis -e (patruus)

1. od očetovega brata (strica) izvirajoč (izhajajoč), stričev (naspr. mātruelis): frater p. Ci. ali samo patruelis Suet. bratranec, stričnik, nulla patruelis (sc. soror) Pers. sestrična, bratranka; metaf. frater patruelis Ci. (Cael. 60) sin očetove sestre, bratranec.

2. bratrančev, bratranski, skupen: origo O. izvor od očetovega brata, dona (= Achillis arma) O. (tako pravi Ajant, ker sta bila njegov in Ahilov oče brata), regna O. = kralja Danaja, ki je bil Ajgiptov brat in torej stric mladih zetov.

Pēlion -iī, n (Πήλιον) Pélion, gora v Tesaliji (zdaj Petras), južni podaljšek gore Osa; tvori polotok Magnezija: O., H., Mel. — Soobl. Pēlius -iī, m Pélij: Plin., mons Pelius Ci. — Od tod adj. Pēliacus 3 (Πηλιακός) pélijski, Pélijev, s Pélija, sploh = tesál(ij)ski: vertex Cat., apex C., trabs Pr. ali carina Val. Fl. = ladja Argo (ker so les zanjo sekali na Peliju), cuspis O. (= gr. Πηλιαδὸν δόρυ) Ahilova, axis Sen. tr. Ahilov voz. Pēlius 3 pélijski, Pélijev: in nemore Pelio Enn. ap. Ci., Pelii nemoris iugo Ph. Pēlias -adis, f pélijska, s Pélija: arbor, hasta O.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Polyxena -ae, f (Πολυξένη) Polikséna, Priamova hči, Ahilova ljubica; Ahilov sin Pir jo je kot žrtev daroval na očetovem grobu: O., Hyg.; soobl. Polyxenē: Sen. tr. — Od tod adj. Polyxenius 3 Poliksénin, Polikséne (gen): caedes Cat.

Pthīa (slabše Phthīa -ae, f (Φϑία) Ptíja, Ftíja, mesto v južni Tesaliji, Ahilov rojstni kraj: Ci., V., Mel., Plin. — Od tod adj. Phtīus (Phthīus) 3 (Φϑῖος iz *Φϑίιος) ptíjski (ftíjski), iz Ptíje (Ftíje), v Ptíji (Ftíji): rex O. = Peleus, Achilles H., vir Pr. = Achilles; meton.: Thebae L. v (pokrajini) Ptiotidi (Ftiotidi), tesalske; subst.

1. Pthīas (Phthīas) -adis, f (Φϑιάς) ženska iz Ptíje (Ftíje), Ptíjka (Ftíjka): O.

2. Pthīōtēs (Phthīōtēs) -ae, acc. -am, m (Φϑιώτης) mož iz Ptíje (Ftíje), Ptíjec (Ftíjec): Ci.; pogosteje v pl. Phthīōtae -ārum, m (Φϑιῶται) Ptíjci (Ftíjci): L., Plin.; gen. pl. P(h)thīōtūm O.; od tod adj. Pthīōticus (Phthīōticus) 3 (Φϑιωτικός) ptíjski (ftíjski); meton. = tesál(ij)ski: ager, Thebae L., Tempe Cat.; subst. Pthīōtis (Phthīōtis) -idis, acc. -tidem in -tim, f (Φϑιῶτις) Ptiótida (Ftiótida), tesal(ij)ska pokrajina med Malijskim in Fagaškim zalivom, v kateri leži mesto Ptija (Ftija): L.