kmetíjski rural; agrario; agrícola
kmetijski stroji (proizvodi) máquinas f pl (productos m pl) agrícolas
kmetijska razstava (zadruga, zbornica, semenj) exposición f (cooperativa f, cámara f, feria f) agrícola
Zadetki iskanja
- poljedélski agrícola; agronómico
poljedelska razstava (stroj, zadruga) exposición f (máquina f, cooperativa f) agrícola
poljedelska visoka šola escuela f de ingenieros agrónomos - agromeliorácija (-e) f agr. miglioramento agricolo, miglioria agricola; bonifica (del terreno)
- ekonomíja (-e) f
1. economia
2. (gospodarnost) economia, economicità
3. nekdaj (veliko kmetijsko družbeno podjetje) azienda agricola; pog. (ekonomska fakulteta) economia, facoltà di economia (e commercio);
politična ekonomija economia politica - fárma (-e) f agr.
1. fattoria, azienda agricola
2. grande tenuta (in America) - fréza (-e) f agr. (prekopalnik) fresatrice agricola
- okopálnik (-a) m agr. fresatrice agricola; sarchiatrice; zappatrice:
okopalnik na konjsko vprego zappacavallo - traktorizácija (-e) f introduzione di trattori, meccanizzazione agricola
- agráren agrario
agrarna banka banco m agrícola
agrarna dežela, država país m agrícola, Estado m agrario
agrarna politika (reforma) política f (reforma f) agraria - délavec obrero m , trabajador m
ročni delavec trabajador manual
gozdni (tekstilni, strokovni, industrijski, kvalificirani) delavec obrero forestal (textil, especializado, industrial, cualificado)
akordni delavec obrero a destajo, destajista m, destajero m
delavec, ki dela na domu trabajador a domicilio
poljski delavec obrero agrícola, obrero rural
gradbeni delavec obrero del ramo de la construcción
kovinarski delavec obrero del metal (ali metalúrgico)
sezonski delavec trabajador estacional, trabajador de temporada; temporero m
tuj delavec trabajador extranjero (ali forastero)
zdomski delavec obrero emigrante - kméčki rústico; rural; aldeano; campesino
kmečki kruh pan m casero, pan m moreno, hogaza f
kmečki fant mozo m de aldea
kmečko deklè muchacha f campesina, moza f aldeana, lugareña f
kmečka hiša (praznik) casa f (fiesta f) rústica
kmečka občina municipio m rústico
kmečki sloj clase f campesina
kmečka noša traje m típico aldeano
kmečko pohištvo muebles m pl rústicos (ali de estilo rústico)
kmečka poroka (ohcet) boda f de aldea
kmečka zveza asociación f de labradores
kmečki upor rebelión f del paisanaje
kmečki ples paisana f
kmečki turizem turismo m agrícola, agroturismo m
kmečki posestnik propietario m rural
kmečko prebivalstvo población f rural - kmetíjski (-a -o) adj. agricolo, agrario; rurale:
kmetijska država paese agricolo
kmetijska posojilnica cassa rurale
kmetijska zadruga cooperativa agricola
kmetijska zemljišča terreni agricoli
kmetijski pridelki prodotti agricoli - kósati (-am) imperf. pren. spezzettare; sminuzzare; ekst. frantumare:
kosati posestvo spezzettare il podere, frantumare l'area agricola - kráj1 (-a) m
1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare
2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa
3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso
4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi - pokrájina (-e) f
1. regione; knjiž. plaga, parte:
gorata, tropska pokrajina regione montuosa, tropicale
industrijska, kmetijska pokrajina regione industriale, agricola
2. adm. (upravna enota) provincia:
glavno mesto pokrajine capoluogo di provincia
avtonomna pokrajina provincia autonoma
3. pren. (področje) zona, regione, terra, mondo
4. um. glej krajina - poljedélski (-a -o) adj. rurale, dell'agricoltore, degli agricoltori, agrario, agricolo; lit. georgico:
poljedelsko prebivalstvo popolazione rurale
poljedelski hlapec caruso j. it.
poljedelsko področje regione agricola - porazdelíti (-ím) | porazdeljeváti (-újem) perf., imperf. dividere, ripartire, distribuire, (porazdeliti v stopnje) graduare; polit. pejor. lottizzare:
porazdeliti težo na obe nogi distribuire il peso del corpo su ambedue le gambe
porazdeliti dobiček med družabnike dividere gli utili tra i soci
porazdeliti zemljiško površino frazionare la superficie agricola
porazdeliti v stopnje (stopnjevati)
pouk graduare l'insegnamento
porazdeliti vodstvene funkcije pejor. lottizzare le cariche - pospeševálec (-lca) m pren. promotore; acceleratore:
pospeševalec kulturne dejavnosti promotore dell'attività culturale
alkohol je eden pospeševalcev bolezni l'alcol è uno degli acceleratori della malattia
kmetijski pospeševalec tecnico incentivatore della produzione agricola - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - prodúkcija (-e) f
1. produzione; fabbricazione, creazione; estrazione; ekst. opera:
industrijska, kmetijska produkcija produzione industriale, agricola
filmska, gledališka produkcija produzione cinematografica, teatrale
pesniška produkcija enega desetletja la produzione poetica di un decennio
produkcija premoga estrazione del carbone
2. gled., muz. recita, concerto (alla fine dell'anno scolastico)