Franja

Zadetki iskanja

  • kmetíjski rural; agrario; agrícola

    kmetijski stroji (proizvodi) máquinas f pl (productos m pl) agrícolas
    kmetijska razstava (zadruga, zbornica, semenj) exposición f (cooperativa f, cámara f, feria f) agrícola
  • poljedélski agrícola; agronómico

    poljedelska razstava (stroj, zadruga) exposición f (máquina f, cooperativa f) agrícola
    poljedelska visoka šola escuela f de ingenieros agrónomos
  • agromeliorácija (-e) f agr. miglioramento agricolo, miglioria agricola; bonifica (del terreno)
  • ekonomíja (-e) f

    1. economia

    2. (gospodarnost) economia, economicità

    3. nekdaj (veliko kmetijsko družbeno podjetje) azienda agricola; pog. (ekonomska fakulteta) economia, facoltà di economia (e commercio);
    politična ekonomija economia politica
  • fárma (-e) f agr.

    1. fattoria, azienda agricola

    2. grande tenuta (in America)
  • fréza (-e) f agr. (prekopalnik) fresatrice agricola
  • okopálnik (-a) m agr. fresatrice agricola; sarchiatrice; zappatrice:
    okopalnik na konjsko vprego zappacavallo
  • traktorizácija (-e) f introduzione di trattori, meccanizzazione agricola
  • agráren agrario

    agrarna banka banco m agrícola
    agrarna dežela, država país m agrícola, Estado m agrario
    agrarna politika (reforma) política f (reforma f) agraria
  • délavec obrero m , trabajador m

    ročni delavec trabajador manual
    gozdni (tekstilni, strokovni, industrijski, kvalificirani) delavec obrero forestal (textil, especializado, industrial, cualificado)
    akordni delavec obrero a destajo, destajista m, destajero m
    delavec, ki dela na domu trabajador a domicilio
    poljski delavec obrero agrícola, obrero rural
    gradbeni delavec obrero del ramo de la construcción
    kovinarski delavec obrero del metal (ali metalúrgico)
    sezonski delavec trabajador estacional, trabajador de temporada; temporero m
    tuj delavec trabajador extranjero (ali forastero)
    zdomski delavec obrero emigrante
  • kméčki rústico; rural; aldeano; campesino

    kmečki kruh pan m casero, pan m moreno, hogaza f
    kmečki fant mozo m de aldea
    kmečko deklè muchacha f campesina, moza f aldeana, lugareña f
    kmečka hiša (praznik) casa f (fiesta f) rústica
    kmečka občina municipio m rústico
    kmečki sloj clase f campesina
    kmečka noša traje m típico aldeano
    kmečko pohištvo muebles m pl rústicos (ali de estilo rústico)
    kmečka poroka (ohcet) boda f de aldea
    kmečka zveza asociación f de labradores
    kmečki upor rebelión f del paisanaje
    kmečki ples paisana f
    kmečki turizem turismo m agrícola, agroturismo m
    kmečki posestnik propietario m rural
    kmečko prebivalstvo población f rural
  • kmetíjski (-a -o) adj. agricolo, agrario; rurale:
    kmetijska država paese agricolo
    kmetijska posojilnica cassa rurale
    kmetijska zadruga cooperativa agricola
    kmetijska zemljišča terreni agricoli
    kmetijski pridelki prodotti agricoli
  • kósati (-am) imperf. pren. spezzettare; sminuzzare; ekst. frantumare:
    kosati posestvo spezzettare il podere, frantumare l'area agricola
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • pokrájina (-e) f

    1. regione; knjiž. plaga, parte:
    gorata, tropska pokrajina regione montuosa, tropicale
    industrijska, kmetijska pokrajina regione industriale, agricola

    2. adm. (upravna enota) provincia:
    glavno mesto pokrajine capoluogo di provincia
    avtonomna pokrajina provincia autonoma

    3. pren. (področje) zona, regione, terra, mondo

    4. um. glej krajina
  • poljedélski (-a -o) adj. rurale, dell'agricoltore, degli agricoltori, agrario, agricolo; lit. georgico:
    poljedelsko prebivalstvo popolazione rurale
    poljedelski hlapec caruso j. it.
    poljedelsko področje regione agricola
  • porazdelíti (-ím) | porazdeljeváti (-újem) perf., imperf. dividere, ripartire, distribuire, (porazdeliti v stopnje) graduare; polit. pejor. lottizzare:
    porazdeliti težo na obe nogi distribuire il peso del corpo su ambedue le gambe
    porazdeliti dobiček med družabnike dividere gli utili tra i soci
    porazdeliti zemljiško površino frazionare la superficie agricola
    porazdeliti v stopnje (stopnjevati)
    pouk graduare l'insegnamento
    porazdeliti vodstvene funkcije pejor. lottizzare le cariche
  • pospeševálec (-lca) m pren. promotore; acceleratore:
    pospeševalec kulturne dejavnosti promotore dell'attività culturale
    alkohol je eden pospeševalcev bolezni l'alcol è uno degli acceleratori della malattia
    kmetijski pospeševalec tecnico incentivatore della produzione agricola
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • prodúkcija (-e) f

    1. produzione; fabbricazione, creazione; estrazione; ekst. opera:
    industrijska, kmetijska produkcija produzione industriale, agricola
    filmska, gledališka produkcija produzione cinematografica, teatrale
    pesniška produkcija enega desetletja la produzione poetica di un decennio
    produkcija premoga estrazione del carbone

    2. gled., muz. recita, concerto (alla fine dell'anno scolastico)