Franja

žuli|ti¹ (-) scheuern, drücken, reiben; figurativno Sorgen bereiten, bekümmern
figurativno kje te/vas čevelj žuli? wo drückt (dich) denn der Schuh?
vedeti, kje (nekoga) čevelj žuli wissen, wo (jemandem/jemanden) der Schuh drückt

žuli|ti² (-m) hrano: (langsam) kauen; pijačo: (langsam) nippen (an)

žúliti žûlīm luščiti, beliti; noktima žuliti bijeli luk

žulíti žulim i žúliti -im
1. žuljiti: čevelj ga žuli; vsi vemo, kaj žuli ljudstvo
svi znamo što žulji narod; tu ga čevelj žuli
ovdje ga cipela žulji, ovdje je njegov problem
2. ekspr. polako piti, pijuckati: ves večer je žulil dva deci

žulíti žúli nedov., v 3. os., му́ляти -ляє недок.

žulíti žúlim nedov.
1. a roade, a supăra
2. ekspr. a jena

žúliti to pinch, (do rane) to gall, to rub sore, to chafe

čevelj me žuli my shoe pinches
vem, kje (ga, jo itd.) čevelj žuli (figurativno) I know where the shoe pinches

žúliti blesser, serrer, faire mal à quelque chose

tu ga čevelj žuli (figurativno) c'est là que le bât le blesse, c'est son point sensible

žúliti (-im)

A) imperf.

1. stringere (di scarpe, colletto e sim.)

2. pren. tenere in mano

3. mordicchiare

4. pren. mangiucchiare; sorseggiare

5. pren. turbare, molestare, tormentare (di preoccupazioni, pensieri e sim.):
vedeti, kje koga kaj žuli conoscere cosa assilla qcn.

B) žúliti se (-im se) imperf. refl. pog. studiare, prepararsi:
žuliti se za izpit prepararsi per l'esame

žúliti (o čevlju) apretar; restregar

že ve, kje ga čevelj žuli sabe dónde le aprieta el zapato

atterō (adterō) -ere -trīvī -trītum

1. drgniti kaj ob kaj: Cerberus leniter atterans caudam (sc. tibi) H. drgneč rep ob tebe; z dat.: spinetis se scabendi causā Plin. (o oslu) čohati se ob..., se scopulis Plin.

2. odrgniti, otreti (otirati), z drgnjenjem poškodovati, obrabiti (obrabljati), oguliti, (o)žuliti: errando in cotibus alas attrivere V., quo... errans bucula... surgentīs atterat herbas V. pomendra, potepta, num gravis imbelles atterit hasta manus? Pr., opere insuetas att. manus Tib., att. dentes Plin., femina adteri... equitatu notum est Plin. da se otisnejo, att. alveum fluminis Plin. izhoditi, vestem Icti., alii atteri cibum in ventre contendunt Cels. da se predrobi, alicui aures atterere Pl. komu ušesa odrgniti, šalj. = koga kot pričo za uho prijeti. Pogosto adj. pt. pf. attrītus (adtrītus) 3 odrgnjen, obrabljen, oguljen, ožuljen, oglajen, obrušen: ansa V., sulco attritus vomer V., pulvinus Cat., harenae O., manus Pr., toga, labella Mart., facies medicamine attrita Petr., attritus galeā, tenerum attritus... pumice lumbum Iuv., attritae partes Plin. = subst. adtrīta -ōrum, n Plin. odrgnjeni (odrti) deli, odrgnine, žulji; ut rictum eius (simulacri) ac mentum paulo sit attritius Ci.; pesn.: attritus... limes aquarum O. gladka; pren.: lubidinibus mutuis attriti amatores Petr. obrabljeni, attrita frons Iuv. prebrisano = drzno.

3. pren. (o)slabiti, oškodovati, zmanjš(ev)ati, zdela(va)ti, razmajati, poraziti: Hannibal... Italiae opes maxume attriverat S., alteri alteros aliquantum attriverant S., pars exercitus attrita est S., ubi eorum famam atque pudorem attriverat S., proeliis... atterebantur copiae Cu., bellis attrita est Aethiopia Plin., quae (belli incommoda)... plebem attriverant T., et vincere inglorium et atteri sordidum arbitrabatur T., pabulo attrito T. ko so bile zaloge precej načete, attritae Italiae res T., in regione bello attritā T., Calvus (orator) exsanguis et attritus T. medel in suhoparen, res atteritur longo sufflamine litis Iuv., consules... victi sunt... et ingenti internecione attriti Eutr., attritum patrimonium Suet.

Opomba: Inf. pf. act. (zaradi metruma) atteruisse nam. attrivisse: Tib. (I, 4, 48).

jená -éz

I. vt.

1. tiščati, žuliti

2. motiti, nadlegovati

3. spravljati v zadrego

II. vr.

1. biti v zadregi

2. sramovati se

jupuí jupói vt.

1. odirati, odreti

2. (o)luščiti, (o)guliti

3. (o)žuliti

kr̀hati -ām
I.
1. krhati, drobiti
2. lomiti: vjetar krha grane i grančice; krhati vrat ubiti se
3. ekspr. krehati, kašljati: zato se jadni otac Antonije znoji, stenje, krha i predaje bogoslovsku nauku
4. ekspr. žuliti, dajati ga na zob: pa on krha rakiju i vino
II. krhati se
1. krhati se
2. lomiti se: jug je duvao svom silom da se granje krhalo
3. grmaditi se: antiteze koje se krhaju jedna preko druge mnogo puta pomute smisao
4. ekspr. truditi se, mučiti se: krhati se za djecu i ženu

roáde rod vt.

1. gristi, glodati

2. razjedati

3. žuliti

scheuern drgniti (sich se) (an ob); zdrgniti, odrgniti; den Fußboden: ribati; (reinigen) čistiti; Schuhe: žuliti; wund scheuern odrgniti; jemandem eine scheuern primazati jo (komu); eine gescheuert kriegen/bekommen dobiti eno okoli ušes

ulcerō -āre (-āvī) -ātum (ulcus) povzročiti (povzročati) gnojenje, povzročiti (povzročati) gnojne razjede, raniti (ranjevati, ranjati), (o)žuliti: mantica cui lumbos onera ulceret H., ulceratus Philoctetes Ci.; pren.: ancilla tuum iecur ulcerat H. rani tvoje srce.

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

žúljati žûljām žuliti

žùljati -ām
I.
1. okopavati: žuljati vinograd
2. otepavati: on jede čokoladu, a mi žuljamo palentu
3. žuliti, mencati: metne rublje na peralo i žulja snažnim rukama
4. tepsti: žuljati koga
II. žuljati se čohati se: janje se žulja o dasku