Franja

žrel|o [ê] srednji spol (-a …)

1. der Schlund, der Rachen; anatomija der Rachen; der Rachenraum, die Rachenhöhle
medicina volčje žrelo Wolfsrachen
vnetje žrela der Rachenkatarrh, die Rachenentzündung

2. volčje, levje: (golt) der Rachen, der Schlund; poetično: der Schlund
figurativno vreči v žrelo in den Rachen/Schlund werfen
potegniti iz žrela aus dem Rachen reißen

3. geografija (žekno) der Schlot, der Krater (ognjeniško Vulkankrater), der Trichter

4. pomorstvo die Ladeluke; tehnika pri peči: die Gicht; vojska die Mündung

5. pri čebelnem panju: der Ausflug, das Flugloch, Einflugloch

žrêlo anatomija gullet, throat, swallow, gorge; (brezno) gulf, abyss, chasm; (tôpa) mouth, muzzle; (vulkansko) crater

žrêlo plavža mouth of a furnace

žrêlo anatomija (človeško) pharynx moški spol , arrière-bouche ženski spol , gosier moški spol , gorge ženski spol ; (živalsko) gueule ženski spol ; (brezno) gouffre moški spol , abïme moški spol ; (pri peči) bouche ženski spol (ali gueule ženski spol) de four(neau) ; (pri plavžu) gueulard moški spol ; (ognjeniško) cratère moški spol ; (topovsko) gueule ženski spol , bouche ženski spol

volčje žrelo (medicina) bec-de-lièvre moški spol, gueule-de-loup ženski spol

žrêlo (-a) n

1. anat. faringe:
vnetje žrela faringite
zool. fauci:
levje, volčje žrelo fauci del leone, del lupo

2. (usta) bocca:
nastaviti steklenico na žrelo mettere la bottiglia alla bocca
nasititi lačna žrela sfamare le bocche affamate, gli animali affamati

3. pren. apertura, sbocco, fauci:
žrelo dimnika l'apertura del camino
žrelo brezna l'apertura della voragine

4. voragine (del vulcano)

5. čeb. (izletna odprtina) porta (d'entrata e d'uscita) dell'arnia

6. navt. boccaporto; metal. bocca (dell'altoforno; di caricamento); voj. bocca (dell'arma da fuoco)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti volku v žrelo correre un grave pericolo
ne siliti v levje žrelo guardarsi dall'uomo pericoloso, violento
pren. vtakniti glavo v levje žrelo mettere la testa nelle fauci del leone
astr. lunino žrelo cratere lunare
peklensko žrelo l'inferno
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
žrelo oceana profondità, abisso oceanico

žrêlo s
1. ždrijelo, ždrelo: človeško žrelo
ljudsko ždrijelo; živalsko žrelo
životinjsko ždrijelo; zmajevo, peklensko žrelo
zmajevo, pakleno ždrijelo; vreči kaj v nenasitno žrelo
baciti što u nezajažljivo ždrijelo
2. otvor, rupa: topovsko žrelo
3. otvor za punjenje: žrelo pri plavžu
otvor pri visokoj peći
4. leto, otvor na košnici

žrêlo anat faringe f ; gaznate m ; fauces f pl ; (brezno) sima f , abismo m ; (ognjeniško) cráter m

topovsko žrelo boca f de cañon
volčje žrelo (med) labio m leporino con fisura palatina

žrêlo -a s., жерло́ -а́ с., па́ща -і ж.

žrêlo -a s
1. faringe
2. ekspr. gură
□ vulkansko žrelo crater

volčje žrelo srednji spol medicina der Wolfsrachen

volčje žrelo stalna zveza
medicina (ustna deformacija) ▸ farkastorok

abîme [abim] masculin brezno, prepad, žrelo, globočina; propad, poguba

course féminin à l'abîme drvenje v propast
un abîme de science (figuré) zelo učen človek
dans un abîme de malheur v skrajni stiski
il est un abîme d'égoïsme on je velik egoist
il y a un abîme entre eux med njima (njimi) je velik prepad
être au bord de l'abîme biti na robu prepada
l'abîme appelle l'abîme nesreča redko sama pride

arrière-bouche [-buš] féminin žrelo

arrière-gorge [-gɔrž] féminin žrelo

Ausflug, der, (-s, Ausflüge) izlet; beim Bienenstock: žrelo

barăthrum -ī, n (gr. βάραϑρον) brezno, žrelo, prepad, ponor, globina, jama, krnica (v vodi): Pl., Lucr., Vitr. idr., Charybdis … imo barathri ter gurgite vastos sorbet … fluctus V.; occ.: immane barathrum peklensko žrelo; preg.: aliquid barathro donare H. kaj v prepad vreči = zapraviti, pognati; pren.
a) (o nenasitnem želodcu) žrelo: effunde hoc cito in barathrum Pl., extremo ructus cum redit barathro Mart.; od tod barathrum macelli H. „tržno žrelo“ (o požeruhu).
b) barathrum femineum Mart. (o ženskem spolovilu).

boccapōrto m

1. navt. odprtina na krovu

2. železn. žrelo (odprtina za nalaganje goriva pri parni lokomotivi)

bògaz m, mn. bògazi (t. bogaz)
1. golt, žrelo: došlo mi je do -a
2. soteska, klanec: ako je jedna strana s kolima u tesnac ili bogaz već ušla, druga mora pričekati dokle ona prođe; poznavati staze i -e znajti se v težkem položaju

bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo

canal moški spol kanal, prekop, namakalni jarek; cestni odtočni kanal; strešni žleb; korito; rečna struga; žrelo, goltanec; iztrebljena klavna živina

canal colector zbiralni kanal
canal de riego namakalni jarek
el Canal de la Manche Rokavski preliv
el Canal de Panamá Panamski kanal

crātēr -ēris, acc. sg. -ēra, acc. pl. -ēras, m (dor. κρατήρ) večinoma pesn., v prozi le pren.

1. mešalnik, mešalni vrč, v katerem so vino mešali z vodo: crateribus olli ex auratis hauserunt Enn. fr., craterăs magnos statuunt V., vertunt craterăs aënos V., ingentem manibus tollit cratera duabus O., crater antistitis auro libatum fundens in tua sacra merum Pr., mittere … urnae cratera capacem Iuv.; occ.
a) oljenica ali oljénka = vrč za olje: fuso crateres olivo V., craterasque duos statuam tibi pinguis olivi V., cum lucerna corneoque cratere Mart.
b) jarin, vodnjak: Plin. iun.

2. pren.
a) α) vulkansko žrelo, prepad, krater: Plin., tellus … pronos currus medio cratere recepit O. β) žrelo (zijalo) ognjenikov: Ap., in summo sunt vertice enim crateres Lucr., crater eius (montis Aetnae) patet ambitu stadia viginti Plin. γ) Crātēr Krater, žrelast zaliv pri Bajah in Neaplju: Ci. ep.
b) Crātēr ozvezdje Čaša: Vitr. (z acc. Crātērem), Col., Serv., Anguis, Avis, Crater sidera iuncta micant O. — Lat. soobl. (v prozi rabljena skoraj redno) crātēra (tudi v pisavi crētērra: Non., P. F., iz jon. κρητήρ) -ae, f

1. mešalnik, mešalni vrč: Varr. ap. Non., Ap., craterās ex aere pulcherrimas … ex omnibus aedibus sacris abstulit Syracusis Ci., crateram auream fieri placuit L., crateramque auream donum Apollini Delphos legati qui ferrent … missi L., gravis veteri craterae limus adhaesit H., nec desunt Veneris sodali vina craterae H., Herculi Tyrio ex auro crateram … dicavit Cu., liminibus aedium crateras vino repletas … disponi (iubet) Cu.; occ. lijak, vedrce: Naev. ap. Non.

2. pren. ozvezdje Čaša: in medioque sinu fulgens Cratera relucet Ci. (Arat. in De nat. deor. II, 114).