Franja

acceso agg.

1. vžgan, prižgan

2. pren. vnet, razvnet:
acceso dall'ira razjarjen, razkačen

3. žive barve:
rosso acceso živordeč

4. ekon. odprt:
conto acceso odprt račun

apríns -ă (-şi, -se) adj.

1. vžgan

2. goreč, žareč

3. žive barve

bobríšče s mjesto gdje žive dabrovi

corf [kɔ:f] samostalnik
ribnjača, košara za žive ribe; rudniški voziček

čèsma ž (t. česme, perz.)
1. vrelec žive vode
2. vodnjak, studenec, studenec na pipo, fontana: Onofrijeva česma u Dubrovniku
3. vodovodna pipa
4. vodomet

dlákar -ja m
1. dlakava divljač: lov na -e
2. mn. bube koje žive na sisavcima, sisarima te jedu dlaku i prhut

gádina ž rupa u kojoj živi riđovka, mjesto (mes-) gdje, gde žive riđovke

gádovina ž rupa u kojoj živi riđovka, mjesto (mes-) gdje, gde žive riđovke

garenne [garɛn] féminin gozdnat in peščen kraj, kjer žive kunci v prostosti; masculin divji kunec; féminin rezerviran prostor za ribolov

hedger [hédžə] samostalnik
kdor dela žive meje

high-colo(u)red [háikʌ́lə:d] pridevnik
žive barve, zardel

insectarium [insektɛ́əriəm] samostalnik
insektarij, shramba za žive žuželke

kulturindifferent Pflanzen, Tiere: ki žive/rastejo neglede na človeka

menschenleer zapuščen, brez žive duše

obsecrātiō -ōnis, f (obsecrāre)

1. rotitev, prošenje, žive prošnje (= gr. ἱκεσία): Iust., Q. idr., prece et obsecratione humili ac supplici uti Ci., alicuius obsecrationem repudiare Ci.; kot ret. figura: Ci.

2. occ.
a) dan javne pokore ali molitve: Suet., obsecratio a populo est facta L., supplicatio … et obsecratio in unum diem indicta L., procurationes et o. Ci.
b) zagovarjanje s klicanjem na boga, svečano zagovarjanje: Ci., obsecrationibus se obligare Iust.

pozrcálina ž pozrcalina, smjesa (sme-) kalaja i žive za obljepljivanje (-lep-) poleđine zrcala

strunáši m mn. zool. žive niti, Nematomorpha

tagliasiēpe f agr. (tosasiepi) obrezovalnik žive meje

vīvārius 3 (vīvus) živim živalim namenjen, za žive živali rabeč (uporabljan): naves Macr. s katerimi prevažajo žive ribe, ribji čolni. Od tod subst. vīvārium -iī, n hranišče za žive živali, vivárij = zverinjak, živalski vrt, menažerija, obóra, obòr, ribnjáča, póltar, ribnik, ríbnjak idr.: Varr., Gell., Amm. idr., aprorum, murenarum Plin., servos in vivarium (sc. murenarum) abici iubere Sen. ph. V oborih so od Sulovega obdobja naprej redili črno divjačino; od tod pren.: senes, quos in vivaria mittant H. da jih vtaknejo v svoje obore = da si (z darili) pridobijo njihovo naklonjenost in tako dedujejo za njimi.

vivipara [vaivípərə, vi-] samostalnik
množina, zoologija živali, ki skotijo žive mladiče