želodčn|i [ó] (-a, -o) Magen- (katar der Magenkatarrh, krč der Magenkrampf, sok der Magensaft, svod der Magengrund, ustje/vhod der Mageneingang, bolezen das Magenleiden, die Magenkrankheit, razjeda das Magengeschwür, sonda die Magensonde, stena die Magenwand)
želódčni prid., шлунко́вий прикм.
želodčni strup moški spol das Fraßgift
stòmāčnī -ā -ō želodčni: -a kiselina; stomačni sok, bolovi
шлунко́вий прикм., želódčni prid.
amiláza ž (gr.) biol. amilaza, želodčni sok, ki raztaplja škrob
bavr̀ljāk -áka m pljučno-želodčni živec, nervus vagus
cardialgia f med. želodčni krči
cardias m anat. želodčni vhod, kardija
chimo m biol. griz, želodčni himus
chyle [kail] samostalnik
želodčni sok
cordial2 [kɔ́:diəl] samostalnik
zdravilo za pospešitev delovanja srca; želodčni liker, krepilna pijača
figurativno osvežilo, okrepilo
epomphalion -iī, n (gr. ἐπομφάλιον) neki želodčni obliž: Fulg.
Fraßgift, das, želodčni strup
gastrite [gastrit] féminin želodčni katar, vnetje želodca, gastritis
gastritis [gæstráitis] samostalnik
medicina želodčni katar
gastrospasme [-spasm] masculin želodčni krč
gastrospasmo m med. želodčni krč, gastrospazem
grȉzica ž pog. želodčni čir, razjeda