Franja

Zadetki iskanja

  • Železno samostalnik
    (mesto v Avstriji) ▸ Kismarton [osztrák város]
  • želézno adv. saldamente; con pugno di ferro
  • železno kladivo srednji spol der Eisenhammer, der Handfäustel
  • železno predalčje srednji spol gradbeništvo, arhitektura das Eisenfachwerk
  • kladiv|o srednji spol (-a …) der Hammer, tehnika naprava: das Hammerschlagwerk
    kamnoseško kladivo das Fäustel
    kuhinjsko kladivo za meso der Klopfer, das Klopfholz
    tehnika -hammer (gladilno Schlichthammer, gumijasto Heringshammer, na pad Fallhammer, za klepanje Kornhammer, za uporabo v primeru nesreče Nothammer, za utopno kovanje Gesenkhammer, kovalno Vorschlaghammer, Zuschlaghammer, kovaško Schmiedehammer, ledeno Eishammer, leseno Holzhammer, nihalno Pendelhammer, oblikovalno Fassonhammer, rudarstvo odkopno Abbauhammer, pnevmatično Drucklufthammer, [Preßlufthammer] Presslufthammer, prečno Kreuzschlaghammer, železnica pregledniško Radprüfhammer, protiudarno Gegenschlaghammer, puncirno Punzenhammer, ravnalno Richthammer, ročno Handhammer, steklarsko Glaserhammer, svinčeno Bleihammer, udarno Schlaghammer, zakovno Niethammer, zidarsko Maurerhammer, zračno/ pnevmatsko Lufthammer, železno Eisenhammer, žlebilno Kehlhammer)
    pri kovanju: spodnje kladivo der Unterbär
    zgornje kladivo der Oberbär
    prebijalno kladivo der Durchschläger, der Durchschlag
    srp in kladivo Hammer und Sichel
    ročaj kladiva der Hammergriff
    udarec s kladivom der Hammerschlag
    obdelovati s kladivom behämmern
    |
    šport met kladiva das Hammerwerfen, der Hammerwurf
    metalec kladiva der Hammerwerfer
  • konsekvénca conséquence ženski spol , suite ženski spol , résultat moški spol , séquelle ženski spol , corollaire moški spol , logique ženski spol

    nositi konsekvence subir les conséquences
    z železno konsekvenco avec une parfaite logique
  • mêtla (-e) f

    1. scopa, tosk. granata:
    pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso

    2. pren. coda della cometa;
    biti prava metla essere succubo, indeciso
    pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
    bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene
  • močan kot bik frazem
    (zelo močan) ▸ erős, mint a bika, bikaerős
    Posebne tehnike nima, je pa močan kot bik in mu tekmeci zato niso kos. ▸ Nincs különleges technikája, de olyan erős, mint a bika, ezért nincs ellenfele.
    Tisti, ki je privlekel železno kramo v gozd, je bil gotovo močan kot bik. ▸ Az, aki a vashulladékot az erdőbe vonszolta, bikaerős lehetett.
  • pést poing moški spol ; poigne ženski spol ; (polna) poignée ženski spol

    udarec s pestjo coup moški spol de poing
    z železno pestjo avec une main de fer
    biti se s pestmi se battre à coups de poings
    groziti komu s pestjo montrer le poing à quelqu'un, menacer quelqu'un du poing
    imeti železno pest avoir une poigne de fer
    smejati se v pest rire dans sa barbe
    stisniti pesti serrer (ali fermer) les poings
  • pést puño m

    polna pest puñado m
    na lastno pest (fig) por cuenta propia, por propia iniciativa
    z železno pestjo con mano de hierro
    pravica pesti (fig) derecho m del más fuerte
    dobiti v svoje pesti apoderarse de
    imeti koga v svoji pesti tener en sus garras a alg
    pasti komu v pest caer en poder de alg
    stisniti pest serrar la mano
    udariti s pestjo po mizi dar un puñetazo sobre la mesa; fig imponirse con resolución y energía
    s pestjo žugati komu amenazar con el puño a alg
    držimo pesti, da bi zate vse dobro šlo fam rezamos porque todo te salga bien
  • rezêrva reserve

    v rezêrvi in reserve, vojska in support
    bančna rezêrva bank(er's) reserve
    gotovinska, kapitalna, obratna, tajna rezêrva cash (capital, operating, secret) reserve
    skrite rezêrve hidden (undisclosed) reserves pl
    zlata rezêrva gold reserves (banke of a Bank)
    železna rezêrva vojska iron rations pl
    (na)kopičiti rezêrve to accumulate reserves
    objaviti z vso rezêrvo (s pridržki) to state with due reservation
    držati v rezêrvi (zalogi) to keep in stock
    vpoklicati rezêrve vojska to call up reserves
    zateči se k rezêrvam to fall back on one's reserves
    imeti železno rezêrvo (figurativno) to have an arrow (ali a shaft) left in one's quiver
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • tolkalo samostalnik
    1. ponavadi v množini (vrsta glasbila) ▸ ütőhangszer, ütős hangszer
    afriška tolkala ▸ afrikai ütőhangszerek
    indijska tolkala ▸ indiai ütőhangszerek
    klasična tolkala ▸ klasszikus ütőhangszerek
    lesena tolkala ▸ fa ütőhangszerek
    mojster tolkal ▸ ütőhangszerek mestere
    igranje na tolkala ▸ ütőhangszereken való játék
    skladba za tolkala ▸ ütőhangszerre írt zenemű
    igrati na tolkala ▸ ütőhangszereken játszik
    igrati tolkala ▸ ütőhangszeren játszik
    Ob petju uporablja tolkala in tudi improvizacijo. ▸ Az ének mellett ütőhangszereket és improvizációt is alkalmaz.

    2. ponavadi v množini (igranje tolkal) ▸ ütőhangszer, ütős hangszer
    profesor tolkal ▸ ütőhangszerek professzora
    poučevati tolkala ▸ ütőhangszereket tanít
    Študij tolkal bo verjetno nadaljevala na akademiji v Zagrebu. ▸ Valószínűleg a zágrábi akadémián folytatja majd ütőhangszeres tanulmányait.

    3. ponavadi v množini (glasbenik) ▸ ütős
    spremljava tolkal ▸ ütősök kísérete
    Dirigent je odlično vodil množičen ansambel, ki je koncert izvedel v prvotni različici s spremljavo tolkal in dveh klavirjev. ▸ A karmester kiválóan vezette a nagy létszámú együttest, amely a versenyművet eredeti változatában, ütőhangszerekkel és két zongorával adta elő.

    4. (predmet na vratih) ▸ kopogtató
    železno tolkalo ▸ vas kopogtató
    medeninasto tolkalo ▸ sárgaréz kopogtató
    Če so na obisk prišli moški, so potrkali z večjim in glasnejšim tolkalom. ▸ Ha férfiak érkeztek vendégségbe, a nagyobb és hangosabb kopogtatóval kopogtak be.

    5. (pripomoček za drobljenje) ▸ mozsártörő
    Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. ▸ Tegye az összes hozzávalót mozsárba és törje össze a mozsártörővel, amíg teljesen össze nem keveredik.
  • upogíbati (-am) | upogníti (upógnem) imperf., perf.

    1. curvare, inclinare, piegare; inarcare; torcere:
    upogniti hrbet curvare la schiena (tudi pren.)
    upogniti železno palico piegare una sbarra di ferro

    2. upogniti pren. (ukloniti) piegare; soggiogare, sottomettere:
    upogniti komu voljo piegare la volontà di qcn.
    upogniti sosednje dežele sottomettere i paesi vicini
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • želez|en [é] (-na, -no) eisern (tudi figurativno), von/aus Eisen; poetično: ehern (tudi figurativno); Eisen- (barva die Eisenfarbe, konica die Eisenspitze, konstrukcija der Eisenbau, pločevina das Eisenblech, postelja das Eisenbett, tinktura die Eisentinktur, žica der Eisendraht, klobuk der Eisenhut, les das Eisenholz, nosilec der Eisenträger, obroči die Eisenbereifung, oklep die Eisenrüstung, opilki Eisenspäne množina, jedro der Eisenkern), Stahl- (konstrukcija die Stahlkonstruktion)
    figurativno z železno roko vladati ipd.: mit eiserner Faust
  • želézen iron(-); of iron, made of iron; irony; figurativno unbending, strong

    želézna cesta (železnica) (francosko) chemin de fer, railway, ZDA railroad
    želézna doba Iron Age
    želézni (rezervni) fond permanent (ali reserve) fund
    želézen drog, palica iron bar
    želézni odpadki scrap iron
    želézni opilki iron filings pl
    želézno orodje iron fittings pl
    želézna pločevina sheet iron, iron plate
    želézna pljuča medicina iron lung
    želézna roba ironware, hardware, ironmongery
    želézna ruda iron ore
    želézna rezerva (1800 kalorij) vojska iron ration, ZDA D ration
    želézna vrata iron gate
    želézna vrata ZDA geografija the Iron Gate
    želézna zavesa gledališče safety (ali fireproof) curtain, politika iron curtain
    želézno zdravje robust health
    želézna volja iron will
    želézna šibika iron bar, iron rod
    želézna žila (rude) vein (ali seam, lode) of iron ore
    vladati z želézno roko (figurativno) to rule with a rod of iron (ali with an iron hand)
    on je želéznega zdravja he has an iron constitution
  • želézen de (ali en) fer

    železni obrok vivres moški spol množine (ali ration ženski spol) de réserve
    železna pljuča (medicina) poumon moški spol d'acier
    železna volja volonté ženski spol
    de fer
    železna zavesa rideau moški spol de fer
    železno zdravje santé ženski spol de fer
  • želézen (-zna -o) adj.

    1. di ferro:
    železen drog sbarra di ferro

    2. (železov) di ferro, ferroso:
    železna ruda minerale ferroso

    3. pren. forte, di ferro:
    železen stisk roke una forte stretta di mano

    4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
    železno zdravje salute di ferro
    železna volja volontà ferrea
    železna disciplina disciplina ferrea

    5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
    ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
    imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
    vladati z železno roko governare col pugno di ferro
    železna blagajna cassaforte
    železna rezerva riserva di sicurezza
    železni ptič aeroplano
    hist. železna devica vergine di Norimberga
    hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
    hist. železna zavesa cortina di ferro
    arheol. železna doba età del ferro
    zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
    rel. železna maša settantesimo della prima messa
    med. železna pljuča polmone d'acciaio
    farm. železno vino ferrochina
    geogr. Železna vrata Porte di ferro
    PREGOVORI:
    stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura
  • želézen de hierro

    železna pljuča (med) pulmón m de acero
    železen obrok ración f de hierro
    železna rezerva reserva f permanente
    železna volja voluntad f férrea
    železno zdravje salud f de roble
    železna zavesa telón m metálico, pol telón de acero