-
želelnik [é] moški spol (-a …) der Optativ, die Wunschform
-
želelnik samostalnik
jezikoslovje (glagolski naklon) ▸ feltételes mód
Sopomenke: optativ, želelni naklon
-
želélnik gramatika optative (mood)
-
želélnik gramatikalno (mode moški spol ) optatif moški spol
-
želélnik (-a) m lingv. (modo) ottativo
-
želélnik (ln) m željni način, optativ
-
želélnik gram (modo m) optativo m
-
želélnik -a m lingv. mod optativ
-
desiderative [dizídəreitiv]
1. pridevnik
želeč si, željan; zaželen
slovnica želelen
2. samostalnik
slovnica želelnik
-
optatif, ive [ɔptatif, iv] adjectif želelen; masculin želelnik
mode masculin optatif želelni naklon
-
Optativ, der, optativ, želelnik
-
optative [ɔ́ptətiv]
1. pridevnik
slovnica optativen, želelen
2. samostalnik
slovnica optativ, želelnik
slovnica optative mood želelni naklon
-
ottativo
A) m jezik želelnik; optativ
B) agg. jezik želelen; optativen
-
Wunschform, die, želelnik
-
optativ samostalnik
jezikoslovje (glagolski naklon) ▸ feltételes mód, optativus, óhajtó mód
Sopomenke: želelni naklon, želelnik
-
optatív -ă (-i, -e) adj. želelen
□ mod optativ želelni naklon, želelnik, optativ
-
optativo
cláusula (oración) optativa želelni stavek
(modo) optativo optativ, želelnik
-
optātīvus 3 (optāre) želelen: adverbia Prisc., modus Prisc., Aug. želelni naklon, želelnik (optativ) = subst. optātīvus -ī, m (sc. modus): Prisc.; adv. optātīvē v želelnem naklonu, v optativu: hic fuerit optative posuit Prisc.
-
želelni naklon stalna zveza
jezikoslovje (glagolski naklon) ▸ feltételes mód
Sopomenke: optativ, želelnik
-
žêljnī -ā -ō želelni: željni način želelnik, optativ